Dansko pisateljico Lise Villadsen v slovenskem prostoru prvič srečamo prav z romanom Kvantni skok in z zgodbo o življenju sester Astrid in Cecilie, njune družine in sovrstnikov. Vstopimo v krogotok mladostniške stiske, ki se razvija v depresijo, v doživljanje tesnobe, strahu, nagrizene samopodobe, v pomanjkanje poguma in načrtov. Zaznavamo pa tudi brezizhodje in nemoč družine, ki si po svojih močeh prizadeva biti opora in spodbuda, hkrati pa se preveša v počasno podiranje. Na površju ostane resnica, da mora vsak sam izpeljati svoj skok iz krožnice; ne glede na to ali se iz ravnotežja poda z lastno voljo ali ga zaniha zunanja sila.

Seveda je mladinski roman tudi splet zanimivih odnosov doma in v šoli, v ospredje so postavljeni prijateljstvo, ljubezen in odraščanje. Ves čas sledimo tudi vlogi mlajše sestre Astrid, ki ji družina nalaga preveč odgovornosti in jo usmerja v prevelika odrekanja, zaradi katerih se komajda še sliši v svoji pravi podobi in lastnih občutenjih. Kadar si dovoli, da jo srečijo in osvobajajo, jo nemalokrat lovijo sočasni občutki krivde. V zaključku našega druženja z Astrid in Cecilie se rešitev svetlo nakazuje v družinski terapiji in v ne vedno preprosti, vendar nežni zaljubljenosti med Astrid in Kristofferjem. Tudi v dekličinem trdnem prijateljstvom z Jonasom in Veronico.

Delo spremlja zanimiva in bogata spremna beseda Majde Mramor, specialistke klinične psihologije in družinske terapevtke. 

Založba Mladinska knjiga je z urednico Alenko Veler roman umestila v svojo bogato zbirko Odisej, prevedel ga je Darko Čuden.

"Ko se s kolesom počasi peljem iz pristanišča, sem čisto druga. Pedalov ne poganjam jaz, ampak tuja punca: mehkejša, previdnejša, srečnejša, kot da bi prvič v življenju sedela na kolesu. Ko pa pridem domov, sem spet taka, kot sem. (str. 122)

"Začutim jo ob sebi, zaznavam njeno sunkovito dihanje, zdi se mi kot nemiren val. Sestra se vsak dan bojuje z nečim nevidnim, kar pa je zanjo trdo in resnično kot cement." (str.192)

Maja Logar