Disciplinirani Nikolaj je »ves čas telovadil, nikoli mu ni bilo dovolj – vaj.« Nekega dne pa se ustaljeni red poruši, saj se od nekod prikrade tat. Nič materialno vrednega ni kradel, v resnici je bil še mnogo hujši - posameznikom je odtujeval dragocene drobnarije, s katerimi so si lepšali življenje: dojenčku ropotuljico, starki povečevalno steklo in siromaku praznični namizni prt. V dogajanje je posegel strumni Nikolaj, ki je ujel in pregnal »zahrbtnega, potuhnjenega tolovaja« in s tem znova vzpostavil prvotni red. Preprosto zgodbo odlikuje prosti verz in premišljen pesniški jezik, z besednimi poigravanji in za otroke manj znanim besediščem. Odločilno vlogo pri karakterizaciji imajo ilustracije Štefana Turka, saj je kradljivec upodobljen zgolj kot senca, Nikolaj pa je osredinjen v vsej svoji zunanji in notranji pokončnosti in moči. K telesnim vajam in identifikaciji z glavnim likom ne nagovarja samo njegova odločna drža, pač pa tudi posamezne vaje, upodobljene na začetku zgodbe in na spojnih listih.   

Predlogi za razmislek in pogovor po prebrani knjigi:

• Ali bi si želeli postati takšni, kot je telovadec Nikolaj? Zakaj?
• Kako bi ravnali, če bi opazili, da je nekdo nekaj izmaknil?