11
januar
2022
V zadnji, 112 številki revije Otrok in knjiga,letnika 47 ( leto izzida 2021) velja izpostaviti članek Liljane Burcar o proletarskih pravljicah, ki se posvečajo sistemski obravnavi sodobnih, perečih socialnih problemov in so pomenile inovativen odmik – tako v vsebinskem kot oblikovnem smislu – od kanoniziranih in konservativno naravnanih pravljic (na čelu s pravljicami Charlesa Perraulta in bratov Grimm). Da bi razgalile sistemske vzroke revščine in pokazale na strukturno neenakost, s tem pa senzibilizirale in ozavestile tako mlajše kot starejše bralstvo, so vse od začetka temeljile na spoju magičnega in prosvetljeno analitičnega: magično kot tudi govoreče predmete in živali spajajo s sociološko analizo, da bi prispevale k družbenokritični pismenosti in zavesti bralstva. Knjiga pozabljenih proletarskih pravljic Hermynie zur Mühlen: Včeraj je biló … jutri bo, ki so v slovenskem prevodu izšle pri založbi Cankarjeva družba leta 1933, so obsegala tri pravljice: Kaj pripovedujejo Petrčkovi prijatelji, Hlapec in Roževec. Proletarske pravljice podajajo v mladinski literaturi redko videno sistemsko analizo delovanja kapitalističnega sistema, mehanizmov izkoriščanja in okoriščanja peščice na račun večine ter strukturnih vzrokov revščine in sistemske bede. Nastopajo kot izrazito intenzivna oblika družbeno angažirane otroške književnosti, cilj katere je kar najbolj poglobljeno krepiti kritično pismenost in družbeno ozaveščenost. Zato so v obdobju restavracije kapitalizma in poglabljajočih se kriz, razraščajoče se sistemske revščine in strukturnih neenakosti, ki neposredno vplivajo na možnosti obstoja otrok in odraslih, ne le ponovno relevantno, ampak temeljno branje. | več...
17
december
2021
Že uvodni članek Igorja Sakside - VEČERNICA KOT SMEROKAZ KNJIŽEVNE KAKOVOSTI IN RAZNOVRSTNOSTI ZA KURIKULARNE (IN VSE DRUGE) BRALCE napoveduje, da je tokratna številka revije rezervirana za tradicionalno srečanje mladinskih pisateljev v Murski Soboti Oko besede, kjer se podeljuje tudi književna nagrada za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo večernica.
Prispevek uvodoma pojasnjuje, kaj je branje književnosti glede na sodobno sistemsko literarno in specialnodidaktično teorijo, ki poleg bralčevega subjektivnega opomenjanja besedila opozarjata tudi na pomen književnega konteksta pri nastajanju, uveljavljanju in razumevanju književnosti. Pri tem v uvodnem delu presega nasprotje med branjem »v samoti« ali »v primežu« konteksta, pojasnjuje pomen in raznovrstnost kurikularnega branja, o osrednjem delu pa osvetljuje pomen nagrade večernica kot pomembnega dejavnika zagovarjanja književne kakovosti in raznovrstnosti branja v okviru bralnega dogodka. Prispevek odstira vprašanja, kako nagrada večernica deluje kot prvina literarnega polisistema, kako se povezuje s kurikularnim branjem in katere vrednostne predpostavke (o literaturi in naslovniku mladinske književnosti) je mogoče izluščiti iz nabora nagrajencev oz. finalistov. Na ta vprašanja odgovarja s primerjavo med nagrajenimi knjigami in izbiro besedil za tekmovanje za Cankarjevo priznanje, opozarja na načine cenzure in na koncu na podlagi didaktične prognoze morebitnih cenzurnih odzivov kurikularnih bralcev analizira roman Vinka Möderndorferja Jaz sem Andrej, ki se je uvrstil med finaliste večernice za leto 2019. Opredeljuje slogovne, tematske in tipološke poteze tega izvrstnega dela, ki kljub izjemni kakovosti utegne spodbuditi proteste predvsem med odraslimi naslovniki mladinske književnosti. | več...
29
november
2021
V tokratni, 110-ti številki revije Otrok in knjiga bi izpostavili predstavitev sodobnih slovenskih likovnih umetnikov s prispevki Tatjane Pregl Kobe, ki jih ojavljamo v nadaljevanjih. Le ti s svojimi ilustracijami pomembno sooblikujejo knjige za otroke in mladino. V tem prispevku namenjamo pozornost ilustratorskim opusom Melite Vovk, Dušana Muca in Maje Lubi... Ker je pripovedovanje eden od ključnih vidikov človeškega mišljenja, interakcije in razvoja bomo v prispevku Barbare Baloh in Samante Kobal spoznali nekaj teorij o pomenu in metodah ustvarjalnega pripovedovanja otrok, posebej izpostavljamo razmišljanja in napotke znamenitega italijanskega pisatelja G. Rodarija. V nadaljevanju pa predstavljamo še akcijsko raziskavo, katere namen je bil spoznati in razumeti mehanizme tvorjenja in pripovedovanja izvirnih zgodb ob uporabi vizualnih spodbud. | več...
6
maj
2021
Naslovnica tretje, zadnje številke revije Otrok in knjiga, letnika 47, je delo ruskega ilustratorja Igorja Oleynikova, ki je leta 2018 na knjižnem sejmu v Bologni prejel nagrado Hansa Christiana Andersena. V rubriki Pogledi na (svoje) delo, pa ga lahko skozi intervju, ki ga je z njim opravila naša članica uredniškega odbora Tatjana Pregl Kobe, tudi bolje spoznate. | več...
2
marec
2021
Naslovnica druge številke revije Otrok in knjiga, letnik 47, je iz nagrajene slikanice (nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2020) Timbuktu Timbuktu, avtorja Petra Svetine. Slikanico je upodobil Igor Šinkovec.
Med članki in razpravami bi veljalo izpostaviti delo Barbare Pregelj O svetovni slovenski mladinski književnosti, razpravo Strategije posredovanja slovenske otroške in mladinske književnosti na tuje trge, gospe Renate Zamida ter prispevek Tanje Petrič O prevajanju slovenske mladinske književnosti in njenimi »podporni mehanizmi«. Jana Bauer nam je poslala članek z naslovom S polnimi jadri naprej na tuje trge, Tina Bilban pa je pisala o Andersenovi nagradi kot recepciji nagrajenih avtorjev in finalistov v slovenskem prostoru. Kaj vpliva na nastanek in življenje prevoda? se sprašuje Nada Marija Grošelj, Tatjana Pregl Kobe pa piše o Zlatih pravljicah in njenih krasnih spremljevalkah.
Drugi del revije je posvečen nominirancem večernice za leto 2020, kjr objavljamo njihove intervjuje. V pogledih na svoje delo pa se nam predstavi knjižničarka in mladinska pisateljica Vesna Radovanovič... | več...
