Rozman, Andrej: Rimuzine in črkolazen

Leto izida: 2019Področje: Leposlovje od 10. do 12. leta - PCiljna skupina: otroci, mladi
#športajmoinberimo: nacionalni medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami
 
Kaj brati, da diši po športu?

Za osvajanje bogatega sveta črk in besed, za pot v veselje do branja, pa tudi za spoznavanje različnih športov, za veselje do športa in gibanja ter tudi za začetek »resnejše« športne poti, je bistveno, da poteka sproščeno in igrivo. To že v naslovu nakazuje pesniška zbirka Andreja Rozmana Roze: Rimuzine in črkolazen, dobitnica večernice, nagrade za najboljše mladinsko delo, ki je izšlo v minulem letu. Kaj pomeni ta pesniška zbirka izjemnega ustvarjalca za širši literarni prostor, lahko preberemo reviji o knjigah Bukli.
»Zmago noče se igrati,
zmeraj hoče tekmovati. 
Poraza nikoli ne prizna,
in če je treba, goljufa,
nasprotnike spotika, brca,
kriči, če njega kdo okrca,
in nikomur ne pomaga,
zanima ga le to, da zmaga.
Premagal je že čisto vse
in izgubil vse prijatelje,
da proste dni preživlja sam
sredi pokalov in priznanj.« 


Za našo rubriko je knjiga izjemna, saj nam mojstrsko približa vsebine kot so npr. fair play, spoštovanje, pogovor, sodelovanje. O teh temah lahko skozi poezijo spregovorimo z otroki, pa tudi z mladimi in odraslimi. To je univerzalni jezik poezije. Različne
raziskave športne psihologije, mladostniškega in otroškega vedenja v športu ter tudi posamezne poteze nekaterih panožnih zvez (npr. rdeči karton za navijače) sporočajo, da je biti zmagovalec v športu (pre)cenjena in preveč zahtevana stvar. Pesem
zmagovalcu nameni tudi Andrej Rozman Roza. 

Izvrstne in duhovite ilustracije Zvonka Čoha so lahko še dodatna motivacija za pogovor z mladimi ob pesmih na izbrano temo. Z množico drobnih detajlov prinašajo eno in tisoč priložnosti za pogovor.
 
Strah je del našega življenja, otroci na športni poti se srečajo z njim v primežu pričakovanj drugih in lastne samopodobe. Pogosto ga je opaziti tudi pri najstnikih in včasih lahko kratka pesem na vratih garderobe ali na fb-strani kluba ali šole pomeni za otroka, najstnika in tudi odraslega, da je nekomu mar. In da obstaja način, kako premagati strah. Eden od načinov je začinjen s ščepcem humorja, kot nam ga ponudi tudi pesnik (za pokušino je tu le prva kitica, cela pesem pa v knjigi).
 
»Če nas je strah, se reče po domače,
da nam srce je padlo v hlače.
V hlačah pa, kot sami veste,
so sami sramežljivi organi
In ko med njih nam pade srce,
vsemu svetu se s tem odpove,
se na toplo in varno skrije
in pri naši zadnji plati tiho bije.«


In ko ne vemo več, zakaj se sploh še pogovarjati, je tukaj pesem Nekaj ti moram povedati. Morala bi postati obvezna za vse na športni poti, od najmlajšega do najstarejšega, od trenerja, športnega pedagoga, do atija, mame, tete, strica, babice in sodnika. 
 
Pripravili: dr. Sabina Fras Popović, Center za spodbujanje bralne pismenosti, Mariborska knjižnica, in Nives Markun Puhan, Zavod RS za šolstvo