Revija Otrok in knjiga št. 108

2

marec

2021

Datum: 2.3.2021

Barbara Pregelj - O svetovni slovenski mladinski književnosti

V prispevku o prevodu avtorica razmišlja kot o enem temeljnih elementov globalizacije in svetovnega knjižnega trga (Villa) in predstavlja podatke o prevodih slovenskih mladinskih avtorjev v tuje jezike, ki jih zajema iz različnih virov (Cobissa, Baze prevodov Javne agencije za knjigo, Trubarjevega sklada pri Društvu slovenskih pisateljev, Centra za slovensko književnost) in jih dopolnjuje s podatki slovenskih založb. Pri njihovi organizaciji in predstavitvi upošteva spoznanja polisistemske teorije, predvsem teh, ki se najbolj neposredno tičejo prevajanja (Even-Zohar, Shavit, Dović). V tem kontekstu jo zanima tudi primerjava med prevodi slovenskih avtorjev v periferne, centralne, supercentralne jezike ter hipercentralni jezik (De Swan), pa tudi število prevodov mladinske književnosti v primerjavi s prevodi nemladinskih besedil. Avtorica opozarja tudi na morebitne izpričane odmeve v tuje jezike prevedenih slovenskih avtorjev.

Renata Zamida - Strategije posredovanja slovenske otroške in mladinske književnosti na tuje trge 

Prispevek naslovno temo obravnava iz različnih zornih kotov in v smislu strategij in učinkov pri posredovanju in prodaji prevodnih pravic na tuje trge prevprašuje vlogo založnika izvirne knjižne izdaje, vlogo avtorice oziroma avtorja knjižnega dela, vlogo Javne agencije RS kot nacionalne institucije, katere zakonska naloga je tudi promocija slovenske književnosti v tujini ter vlogo založnika na ciljnem trgu. Na osnovi kratke analize odgovorov treh slovenskih založb, ki so na področju prodaje prevodnih pravic mladinskih del v zadnjih letih najbolj aktivne in izvajajo zastopanje in prodajo pravic del svojih avtoric in avtorjev (Miš založba, Sodobnost International in Mladinska knjiga založba) ter avtorice slikanic Manice Musil, ki v največji meri deluje tudi kot agentka svojih lastnih prevodnih pravic, bomo preverili, katere strategije vprašani ocenjujejo kot najbolj uspešne in kako k prodaji prevodnih pravic pristopajo. Na podlagi dejansko prodanih prevodnih pravic vprašanih založb in avtorice med letoma 2017 in 2020 bomo ocenili, katere strategije so se izkazale kot najbolj uspešne, pri tem pa bomo pregledali tudi nabor aktivnosti, ki jih za promocijo in spodbujanje prodaje prevodnih pravic nudi in izvaja Javna agencija za knjigo RS ter vpliv teh spodbujevalnih aktivnosti na založnike doma in v tujini. Za zaključek bomo ocenili vpliv nastopov na mednarodnih knjižnih sejmih na povečanje prodaje prevodnih pravic, posebej v luči prihodnjih nastopov Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni (2022), ki je globalna platforma za otroško knjigo in ilustracijo, ter na svetovno najpomembnejšem knjižnem sejmu v Frankfurtu (2023).

Tanja Petrič - O prevajanju slovenske mladinske književnosti in njenimi »podporni mehanizmi«

Prispevek se osredotoča na nekaj projektov s področja prevajanja slovenske književnosti v tuje jezike v luči prevodov slovenske mladinske književnosti, ki so del sistemskih podpornih mehanizmov za vzpodbujanje prevodov in promocijo slovenske literature v tujini, pri katerih je avtorica tega zapisa bodisi kot vodja bodisi kot koordinatorka ali urednica sodelovala v zadnjih desetih letih. V pričujočem članku so predstavljeni rezultati prevajanja izbranih besedil slovenskih mladinskih avtorjev, ki so bila vključena v obravnavo na Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti med letoma 2010 in 2019. Izsledki slonijo na predpostavki, da je moč zaznati porast izdanih knjižnih prevodov in objav odlomkov na seminarju izbranih avtorjev in avtoric v različnih tujih tiskanih in spletnih medijih. Do leta 2017 so kot rezultat seminarja v tiskani obliki izhajale tudi knjižice z vzorčnimi prevodi, ki so dosegljive med predstavitvenimi gradivi na spletni strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK). V povezavi s tem so v razdobju desetih let za primerjavo predstavljeni tudi javno dostopni rezultati sofinanciranih naslovov del za otroke in mladino v okviru razpisov JAK in Trubarjevega sklada. Predstavitev zaokrožata posnetek stanja in vizija edicije Litteræ Slovenicæ, revijalne zbirke slovenske književnosti v tujih jezikih s skoraj šestdesetletno tradicijo, ki izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev.