Oko besede 2020 in simpozij PREVAJANJE SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

24

september

2020

Tip prireditve: Simpozij

Eden izmed glavnih organizatorjev projekta Društvo Argo je s soorganizatorji v okviru Očesa besede 2020 pripravila bogat spremljevalni program.

SIMPOZIJ na 25. Očesu besede PREVAJANJE SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, Murska Sobota, petek, 25. septembra 2020 ob 15.30

Simpozijske teza in vprašanja:

  • Mladinska književnost s pomočjo prevoda postaja vse bolj globalna. Kje je v njej mesto slovenske književnosti?
  • Kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na nastanek in življenje prevoda? (Morda primer kakšne dobre prakse)
  • Književni prevajalci in njihova vloga pri kroženju besedil
  • Kako uspešno izvoziti slovensko mladinsko literaturo na tuje?
  • Koliko slovenskih knjig za otroke in mladino se v tujino dejansko izvozi in katere založbe so pri tem najuspešnejše?
  • Kolikšen delež zavzema v številu prevedenih izvirno slovenskih knjig mladinska književnost?
  • Se je ta delež kaj povečal oz. se še bo, ker bo Slovenija gostja na knjižnih sejmih v Bologni in Frankfurtu?
  • Kakšno vlogo imajo vzorčni prevodi, katalogi, prevodi v celoti, morda celo osebne poveze in poznanstva?
  • Ali besedila v tuji jezik prispevajo slovenski prevajalci ali prevajalci dežel, v katere se te knjige izvozijo?
  • Vloga, pomen in doseg dvojezičnih ali vecjezičnih izdaj
  • Ali s prevodi res ustvarjamo »mostove« razumevanja med narodi, kulturami? Kako se to odraža?
  • Kolikšen je delež prevodov v slovenski jezik glede na letno produkcijo mladinske književnosti pri nas? iz katerih jezikov prevajamo in kako (iz originalov ali iz posrednih, že prevedenih različic)? Iz katerih jezikov najpogosteje prevajamo? Po kakšnem kriteriju se odločamo za prevode?

Prevajanje slovenske mladinske književnosti – povzetki referatov (celotni refereti bodo objavljeni v reviji Otrok in knjiga št. 108)

  • Jana Bauer: S POLNIMI JADRI NAPREJ NA TUJE TRGE

Odkar je Slovenija podpisala pogodbo, da bo svojo literarno produkcijo širše in podrobneje predstavila širokemu knjižnemu trgu kot častna gostja knjižnih sejmov v Bologni in Frankfurtu, se je med založniki in avtorji pojavilo nekoliko večje zanimanje, v tujih trgih smo začeli prepoznavati ne le simbolično, prestižno vrednost izdane knjige, temveč tudi tržno. Za avtorice in avtorje z majhnega slovenskega trga, kjer je honorar v večini primerov preskromen, da bi se lahko s pisanjem preživljali, so tuji trgi morda celo pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled. Toda ali je model založništva, kot ga poznamo pri nas, usposobljen za takšno nalogo? Slovensko založništvo je specifično, podhranjeno in se sooča s stalnim upadom trga. Kaj bi bilo potrebno v strukturi založništva spremeniti in kako temu prilagoditi sistem financiranja, da bi bil prodor na tuje trge uspešnejši? Kakšna je vloga literarnega agenta in koliko slovenskih založb se ukvarja s prodajo pravic? Kako slovenskim mladinskim avtorjem zagotoviti trajnostno uveljavitev na tujih trgih in sredstva za promocijo njihovih knjig? Uspešen model povezovanja slovenskih avtorjev in tujih založnikov prinaša bralni projekt Naša mala knjižnica. Projekt, ki je pred več kot desetletjem nastal v želji, da bi spodbujal branje med slovenskimi osnovnošolci, se je s pomočjo sredstev Evropske unije razvil v uspešen mednarodni projekt, ki ob izdaji del slovenskih avtorjev na tujih trgih poskrbi tudi za njihovo promocijo. Evropska komisija je projektu leta 2017 podelila prestižni naziv »Zgodba o uspehu«. Jana Bauer (rojena leta 1975 v Ljubljani), mladinska pisateljica, je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer Dramaturgija. Odgovorna je za oblikovanje in izbor knjižnega programa pri KUD Sodobnost International. Sodeluje s prevajalci iz številnih jezikov in slovenskim bralcem omogoča vpogled v vrhunsko literaturo manj znanih narodov, v okviru finančnih zmožnosti založbe pa se trudi v program čim pogosteje uvrščati tudi vrhunske slovenske avtorje. V okviru revije Sodobnost je leta 2010 zasnovala in nekaj časa urejala rubriko Mlada Sodobnost, ki prinaša poglobljene in strokovne ocene s področja mladinske književnosti. Nekaj let je bila urednica za prozo, od leta 2012 pa je glavna urednica. Vsebinsko je zasnovala projekt Naša mala knjižnica, ki je namenjen spodbujanju branja med osnovnošolci. Projekt je leta 2014 uspešno kandidiral na razpisu Ustvarjalne Evrope, podprogram Kultura. KUD Sodobnost International je projekt za promocijo branja razširil tudi na Poljsko in v Litvo, dve leti zatem pa še na Hrvaško, v Latvijo in Estonijo. Jana Bauer je avtorica več del za otroke in mladino. Romanu Izginjevalec čarovnic, ki je bil nominiran za večernico, so sledila dela Čarobna beseda, V deželi medenjakov, Detektivske prigo- 30 31 de Fokusa in Kolumne, Skrivnost izropane grobnice. V strašljivem hotelu ... Knjigi Groznovilca v Hudi hosti ter Groznovilca in divja zima sta bili nominirani za večernico in desetnico ter sta prejeli znak kakovosti zlata hruška. Za Ding dong zgodbe je leta 2020 prejela nagrado desetnica. Njena dela so prevedena v več tujih jezikov.

  • Tina Bilban ANDERSENOVA NAGRADA: RECEPCIJA NAGRAJENIH AVTORJEV IN FINALISTOV V SLOVENSKEM PROSTORU

Nagrada Hansa Christiana Andersena (Andersenova nagrada), ki jo podeljujejo pod okriljem mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), je najpomembnejše mednarodno priznanje za ustvarjalce na področju mladinske književnosti. Podeljujejo jo bienalno avtorju in ilustratorju za celoten opus. V prvem delu prispevka me zanima vpliv Andersenove nagrade na recepcijo nagrajenih ustvarjalcev v slovenskem prostoru. Pogledam, kako so prejemniki Andersenove nagrade v 20. stoletju prisotni v slovenskem prostoru s prevodi pred in po prejetju nagrade. Zanima me, ali lahko sklepamo, da se po prejemu nagrade njihova prisotnost v slovenskem prostoru pojavi ali okrepi, pa tudi, ali lahko v izdajah opazimo povedne vzorce - katere založbe se odločajo za izdaje nagrajenih avtorjev, kako so prevodi nagrajenih ustvarjalcev sprejeti v strokovnem prostoru (ali gre za nagrajene prevode) ... V drugem delu predstavljam finaliste iz let 2018 in 2020 - pri tem predpostavljam, da finalisti predstavljajo izjemno barvit izbor vrhunskih, pogosto pa tudi manj poznanih avtorjev, ki bi lahko zanimivo obogatili slovenski prostor (pri tem pa izhajam tudi iz nekaterih možnih zaključkov, ki jih prinaša prvi del). Namen drugega dela je predstaviti nekatere specifike finalistov, zaradi katerih naj bi bil njihov vstop v slovenski literarni prostor še posebej dragocen. Dr. Tina Bilban je raziskovalka na Inštitutu Nove revije, literarna kritičarka, urednica in avtorica. Njeno delo se vseskozi odvija na preseku sodobne znanosti, filozofije in literature. Kot podoktorska raziskovalka s področja filozofije je bila več let zaposlena na dunajskem Inštitutu za kvantno optiko in informacijo. Že več let je članica strokovnega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga pripravlja Pionirska, Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo MKL, in nosilka projekta Skozi knjige k pogovoru o starosti (podpira ga Slovenska nacionalna komisija za UNESCO). V okviru projekta, ki povezuje dobro literaturo, filozofski premislek in znanost, nagovarja mlade, da se jih staranje tiče. Leta 2010 je bila predsednica žirije za nagrado Fabula, v letih 2006-2009 pa urednica literarne kritike pri reviji Ampak. V letih kritiškega ustvarjanja je sodelovala z revijami Ampak, Literatura, Apokalipsa, Phainomena, Bukla, Otrok in knjiga ter z oddajo S knjižnega trga. V letu 2020 je bila članica mednarodne žirije za Andersenovo nagrado. Od leta 2020 je predsednica Slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost).

  • Nada Grošelj KAJ VPLIVA NA NASTANEK IN ŽIVLJENJE PREVODA?

Na podlagi lastnih izkušenj s prevajanjem mladinske književnosti v slovenščino bom predstavila dva primera, iz katerih je jasno razvidno, kako pomembno vlogo ima pri nastanku in promociji prevoda angažma založbe. Prvi primer so fantazijske povesti finsko-švedske pisateljice Tove Jansson, ki so se v Sloveniji, zanimivo, udomačile manj kot v številnih drugih državah. Tej mlačni recepciji lahko vsaj deloma pripišemo dejstvo, da je po prvem nizu izdaj (v prevodu dr. Darinke Soban) nastopilo zatišje, dokler ni leta 2008 založba Modrijan izdala zbirke kratkih zgodb Nevidni otrok in druge zgodbe, ki sem jo prevedla povsem na lastno pobudo. Nato se je za Janssonovo vnovič ogrela Mladinska knjiga in sistematično izdala prevode vseh njenih »romanov« in krajših zgodb o muminih, med katerimi je zadnja, November v Mumindolu, izšla leta 2019; izdajanje stripov o muminih je prevzela založba Sanje. V primeru Tove Jansson so torej založbe postavile komercialne ozire na stranski tir in se odločale po kriteriju kakovosti besedil, s ciljem literarnega kultiviranja mladega bralca. Posebno zanimiv primer, da je založba zasnovala in izpeljala prevodni projekt, ki je bil v specifičnih slovenskih okoliščinah kar drzen, pa je bila odločitev Mladinske knjige, da naroči in izda nov prevod Pike Nogavičke, ki bi bil tako rekoč v celoti neodvisen od prejšnjega prevoda. Dr. Nada Marija Grošelj je registrirana kot samostojna prevajalka in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poučuje kot zunanja sodelavka. Prevaja predvsem iz angleščine, latinščine in švedšči- 32 33 ne ter iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi (doslej izdanih monografskih prevodov je 72) segajo od literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije do mladinskega leposlovja; pri slednjem prevladujejo dela Tove Jansson in Astrid Lindgren. Leta 2007 je prejela priznanje za mladega prevajalca, leta 2011 Sovretovo nagrado, leta 2018 pa častno plaketo IBBY za prevod Pike Nogavičke.

  • Andrej Ilc PREVAJALSKO-UREDNIŠKI PROCES NASTAJANJA SLOVENSKIH GATNIKOV

Zbirka oziroma serija Kapitan Gatnik ameriškega avtorja Dava Pilkeyja je v angleškem izvirniku začela izhajati leta 1999, v slovenskem prevodu pa je prva knjiga, Prigode Kapitana Gatnika , izšla leta 2004, ko je celotna serija polagoma že začela dobivati status svetovne prodajne uspešnice. V slovenščini je v naslednjih desetih letih izšlo vseh 12 delov osnovne serije, poleg tega pa še trije deli, ki se tematsko navezujejo na osnovno serijo in naj bi jih ustvarila glavna junaka serije Grega Bradač in Klemen Kočar. Skupaj torej 15 knjig, ki so polno zaživele med slovenskimi bralci in dosegle skupno naklado preko 60 tisoč izvodov. Še bolj pomembno pa je, da je s pomočjo teh knjig bralsko »shodilo« na desetine tukajšnjih otrok. Še več: če je soditi po številnih navdušenih in tudi ustvarjalnih odzivih, ki so v teh letih prispeli na uredništvo, so se nad Gatnikom navdušili predvsem fantje. S tem pa je bil dosežen poglavitni namen serije. Pilkey, ki je tudi sam imel velike težave v šoli zaradi hiperaktivnosti, si jo je namreč zamislil z namenom spodbuditi nebralce k branju in lastni kreativnosti. Vsaj v tem delu Evrope serija nikjer ni zabeležila tolikšnega uspeha kot v Sloveniji, kar gre prej kot reklami (za katero je založba v vseh teh letih namenila le simbolično vsoto denarja) v prvi vrsti pripisati uredniški odločitvi za popolno »lokalizacijo« knjig in predvsem kreativnemu geniju prevajalca in prirejevalca Boštjana Gorenca, tedaj še začetnika, ki je strl vrsto prevajalskih orehov, od naslova zbirke, poimenovanj nastopajočih, vse do neologizmov in najrazličnejših medbesedilnih zank. Za navidezno poneumljajočo fasado in tako imenovanim »črevesnim humorjem«, do kamor seže večina tovrstnih knjižnih serij, se namreč skrivajo neskončno inteligentnejše pomenske plasti, marsikdaj razumljive zgolj odraslim bralcem. Prispevek bo z navajanjem konkretnih primerov spregovoril o izredno dinamičnem pa tudi uživaškem prevajalsko-uredniškem procesu nastajanja slovenskih Gatnikov, ki se nadaljuje ob vsakem novem ponatisu in tako prevajalca kot urednika vsaj za trenutek navdaja z občutkom, da ju je doletela ena najsrečnejših služb na svetu. Andrej Ilc je študiral primerjalno književnost in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1996 je zaposlen kot urednik na založbi Mladinska knjiga, od 2001 je vodja uredništva za leposlovje.

  • Tanja Petrič PREVAJANJE SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI IN »PODPORNI MEHANIZMI«

Prispevek se osredotoča na nekaj projektov s področja prevajanja slovenske književnosti v tuje jezike in prikaz njihovih rezultatov v okviru prevajanja slovenske mladinske književnosti, s katerimi sem se bodisi kot vodja bodisi kot koordinatorka ali urednica ukvarjala v zadnjih desetih letih. Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti je bil v organizaciji Javne agencije za knjigo Republike Slovenije prvič izveden leta 2010 in od leta 2018 poteka pod okriljem Društva slovenskih književnih prevajalcev. Zasnovan je kot srečanje, namenjeno perspektivnim in uveljavljenim prevajalcem slovenske književnosti v tuje jezike z vsega sveta po vzoru obstoječih prevajalskih seminarjev v tujini. Leta 2016 pa se je »splošnemu« seminarju pridružil še specialni seminar za prevajalce iz slovenščine v nemščino, ki je nastal kot podporni ukrep slovenske predstavitve na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Vsebinsko posvetovalno telo vsako leto v skladu s kriteriji tehtnosti, prepoznavnosti, aktualnosti in odziva strokovne kritiške javnosti izbere dela in posledično gostujoče avtorje. Doslej so bila na leto izbrana po dva do tri prozna dela za odrasle (izjemoma poezija, ker je mednarodnih delavnic za prevajanje slovenske poezije več) ter po eno besedilo s področja mladinske književnosti. Drugi sodelavci seminarja so izbrani glede na vsakokratno središčno tematiko, mentorji pa glede na večinsko jezikovno skupino izbranih udeležencev, ki jih je skupno običajno med osem in šestnajst. Cilj seminarja je poleg mreženja tudi povečanje števila izidov knjižnih in revijalnih objav vrhunskih prevodov slovenske književnosti, boljša informiranost prevajalcev iz slovenskega jezika ter okrepitev sodelovanja med prevajalci, založbami in avtorji. V prispevku bom predstavila rezultate prevajanja izbranih besedil slovenskih mladinskih avtorjev, vključenih v obravnavo na seminarju, ki slonijo na predpostavki, da je na podlagi izdanih knjig in odlomkov v različnih tujih tiskanih in spletnih medijih mogoče zaznati porast objav. Do leta 2017 so 34 35 v tiskani obliki izhajale tudi knjižice z vzorčnimi prevodi, ki so dosegljive med predstavitvenimi gradivi na spletni strani JAK. V povezavi s tem bom za razdobje desetih let pregledala še rezultate prijav na razpise za sofinanciranje prevodov JAK in na razpise Trubarjevega sklada; v okviru slednjih se lahko tuji založniki prijavijo za kritje do petdeset odstotkov stroškov tiska, ob čemer se bom v prispevku osredotočila izključno na subvencioniranje prevodov mladinskih del. Predstavitev bom zaključila s posnetkom stanja in vizijo edicije Litteræ Slovenicæ, revije s skoraj šestdesetletno tradicijo, katere sourednica sem od leta 2011. Publikacija izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev in prinaša prevode slovenskih avtorjev v tuje jezike v obliki posameznih knjižnih prevodov izbranih del, antologijskih pregledov in/ali dvo- oz. večjezičnih izdaj. Šele v zadnjih letih pa se v uredniški program intenzivneje vključuje tudi slovenske mladinske avtorje, ki jim je bila v preteklosti sicer že posvečena angleška antologija Tales Growing up into Secrets. An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature (2004/2007), serijo izdaj posameznih del pa je leta 2015 otvoril nemški prevod mladinskega romana Kot v filmu Vinka Möderndorferja. Letos v okviru zbirke nastaja nemški prevod knjige Ropotarna Petra Svetine. Tanja Petrič je študirala primerjalno književnost in germanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v Berlinu in na Dunaju. Je samostojna literarna kritičarka, prevajalka leposlovnih in humanističnih besedil in urednica. V slovenskih tiskanih in spletnih medijih objavlja kritike, eseje, spremne besede, recenzije in članke s področja književnosti in kulture. S kritiškimi in prevajalskimi prispevki sodeluje tudi z Radiem Slovenija. Med 2008 in 2015 je pri Društvu slovenskih pisateljev urejala tiskane publikacije Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, od leta 2011 pa soureja edicijo prevodov slovenske književnosti v tuje jezike Litteræ Slovenicæ, ki je bila kot izjemen uredniško-prevajalski projekt leta 2012 odlikovana z Lavrinovo diplomo. Sodeluje pri številnih mednarodnih in uredniških projektih. Od leta 2010 koordinira in vodi mednarodne prevajalske seminarje slovenske književnosti, od 2017 pa je tudi mentorica nemško-slovenskega prevajalskega seminarja »Sommerkolleg Premuda« v sodelovanju z graško univerzo. Leta 2011 je za svoje prevode poezije prejela nagrado »Lirikonov zlát«, leta 2015 Stritarjevo nagrado za najboljšo mlado kritičarko, 2016 pa nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko za prevod poezije Friederike Mayröcker. Od leta 2010 je članica in trenutna podpredsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev ter članica Društva slovenskih literarnih kritikov. Od leta 2016 je vključena v slovenski center PEN.

  • Barbara Pregelj SVETOVNA SLOVENSKA MLADINSKA KNJIŽEVNOST

V prispevku bom o prevodu razmišljala kot o enem temeljnih elementov globalizacije in svetovnega knjižnega trga (Villa) in predstavila podatke o prevodih slovenskih mladinskih avtorjev v tuje jezike, ki jih bom zajela iz različnih virov: Cobiss, podatki založb, Center za slovensko književnost, podatki Trubarjevega sklada in JAK. Pri organizaciji podatkov bom upoštevala spoznanja teorije polisitemov (Even-Zohar, Shavit, Dović). Zanimala me bo tudi primerjava med prevodi v periferne, centralne, supercentralne in hipercentralni jezik (De Swan) ter število prevodov mladinske književnosti v primerjavi s prevodi nemladinskih besedil. Kolikor bo mogoče, bom opozorila tudi na morebitne izpričane odmeve v tujini. Dr. Barbara Pregelj je doktorica literarnih ved in pridružena profesorica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, raziskovalka, prevajalka in urednica. Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah doma in v tujini, je avtorica strokovnih in znanstvenih monografij, znanstvenih in strokovnih člankov ter poglavij v znanstvenih monografijah. Deluje tudi kot prevajalka v slovenščino in španščino, njena prevodna bibliografija obsega prek 60 knjižnih naslovov v slovenščini in ducat prevodov slovenskih avtorjev v španščino. Je tudi stalna sodna tolmačka za španski jezik .Je članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev, kjer je mdr. koordinirala dejavnosti, povezane s pripravo Bele knjige o prevajanju, ki jo je tudi uredila. Je tudi članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga.

  • Renata Zamida STRATEGIJE POSREDOVANJA SLOVENSKE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI NA TUJE TRGE

Prispevek naslovno temo obravnava z različnih zornih kotov in v smislu strategij in učinkov pri posredovanju in prodaji prevodnih pravic na tuje trge, prevprašuje vlogo založnika izvirne knjižne izdaje, vlogo avtorice oziroma 36 avtorja knjižnega dela, vlogo Javne agencije za knjigo RS kot nacionalne institucije, katere zakonska naloga je tudi promocija slovenske književnosti v tujini, ter vlogo založnika na ciljnem trgu. Na podlagi kratke analize odgovorov treh slovenskih založb, ki so na po - dročju prodaje prevodnih pravic mla - dinskih del v zadnjih letih najbolj ak - tivne in izvajajo zastopanje in prodajo pravic del svojih avtoric in avtorjev (založba Miš, Sodobnost Internatio - nal in Mladinska knjiga založba), ter avtorice slikanic Manice Musil, ki v največji meri deluje tudi kot agentka svojih lastnih prevodnih pravic, bomo preverili, katere strategije vprašani ocenjujejo kot najbolj uspešne in kako k prodaji prevodnih pravic pris - topajo. Na podlagi dejansko prodanih prevodnih pravic vprašanih založb in avtorice med letoma 2017 in 2020 bomo ocenili, katere strategije so se izkazale kot najbolj uspešne, pri tem pa bomo pregledali tudi nabor aktiv - nosti, ki jih za promocijo in spodbuja - nje prodaje prevodnih pravic nudi in izvaja Javna agencija za knjigo RS, ter vpliv teh spodbujevalnih aktivnosti na založnike doma in v tujini. Za zaključek bomo ocenili vpliv nastopov na mednarodnih knjižnih sejmih na povečanje prodaje prevo - dnih pravic, posebej v luči prihodnjih nastopov Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni (2022), ki je globalna platforma za otroško knjigo in ilustracijo, ter na svetovno najpomembnejšem knjižnem sejmu v Frankfurtu (2023). Renata Zamida je od leta 2016 zaposlena na Javni agenciji za knjigo RS, od leta 2018 jo vodi kot direktorica. Pred tem je deset let delala v založništvu, kjer se je ukvarjala s posredovanjem pre - vodnih pravic na tuje trge, z marketingom in e-knjigo, vodila pa je tudi festival Fabula. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Lju - bljani je diplomirala iz novinarstva na FDV, iz filozofije in splošnega jezikoslovja pa na FF. Strokovne članke in predavanja pripravlja za domače in tuje občinstvo. Je članica Združenja konferenčnih tol - mačev Slovenije in članica Zdru - ženja manager

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi/filmu/glasbi/igrači. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.