Oko besede 2016 in simpozij Popularno v slovenski mladinski književnosti

22

september

2016

Tip prireditve: Simpozij

Simpozij - Popularno v slovenski mladinski književnosti

Darka Tancer Kajnih: » Ko govorimo o popularni mladinski književnosti, moramo vedeti, da smo s tem povedali bore malo o tem, kaj imamo pravzaprav v mislih. Gre za dela, ki dosegajo najvišje število knjižničnih izposoj, čeprav je nemara razlog ta, da so vključena v razna šolska tekmovanja ali obšolske dejavnosti? Ali tista, ki uspejo pritegniti skupine otrok, ki sicer ne berejo radi? Morda imamo v mislih dela, ki se znajdejo v rokah ogromnega števila osnovnošolcev, pa čeprav zgolj zato, ker so bila zamišljena kot nekakšna spremljava odmevnim in priljubljenim zunajliterarnim dogodkom, kot je evropsko prvenstvo v košarki ali smučarski uspeh najbolj znane slovenske smučarke? Že sama besedica popularno namreč izzove različne predstave, asociacije in celo predsodke, odvisno od vsakokratnega sprejemnika. V očeh stroke, torej literarnih teoretikov, zgodovinarjev, pedagogov in bibliotekarjev, se pogosto porodijo precej negativne sodbe v smislu trivialnega, umetniško nedovršenega, škodljivo preprostega in klišejskega, skratka tistega, kar t. i. klasiki ne seže niti do mezinčka. Z otroki je bržkone ravno obratno – če bi se jim ob slednjem utegnile poroditi asociacije v smislu porumenelega, zapajčevinjenega, starinsko dišečega in zaprašenega obveznega domačega branja, si od besedice popularen obetajo bistveno več. Spet drugače je z založniki, ki so navadno in v najslabšem primeru že iz golega samoohranitvenega nagona prisiljeni slediti diktaturi prodajne uspešnosti in se podrejati smernicam priljubljenosti. S katerega konca naj se torej lotimo obravnave segmenta mladinskih leposlovnih del, ki bi mu radi pripeli oznako 'popularno'? S predsodki se ne pride daleč in precej nesmiselno bi bilo tisto, kar je popularno oziroma priljubljeno, kar avtomatsko enačiti s trivialnim ali umetniško nedovršenim. »Klasika« namreč potrebuje čas, da postane vredna svojega imena, medtem ko je pri 'popularnem' glavni vrednostni kriterij oblikovan glede na tukaj in zdaj. A ta'»tukaj in zdaj' je za otroke dandanes nekaj povsem drugega, kot je bilo na primer pred dvajsetimi leti. Zaradi množične dostopnosti drugačnih, virtualnih in v primerjavi z branjem bistveno bolj vizualnih načinov zabave je prišlo do nepovratnega predrugačenja estetskih kriterijev ne le otrok, temveč tudi odraslih«.

 

Uvodno simpozijsko razmišljanje dr. Igorja Sakside je osvetlilo definicijo popularne književnosti, njeno mesto znotraj literarne vede, njeno recepcijo in umeščenost v sodobne učne načrte. V pogovoru pa so nato skušali opozoriti na nekatere aktualne probleme in vprašanja, ki se porajajo v zvezi s popularno mladinsko književnostjo. V razpravi so s svojimi prispevki sodelovali:

dr. Tina Bilban, raziskovalka, avtorica in kritičarka, članica uredniškega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga izdaja Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana

Zdravko Duša, dolgoletni urednik zbirke Najst na Cankarjevi založbi, publicist, scenarist in prevajalec

 • dr. Igor Saksida, redni profesor za mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem

Irena Miš Svoljšak, urednica in predstavnica založbe MIŠ, ki organizira tudi največji slovenski literarni festival za mlade Bralnice pod slamnikom, podpredsednica slovenske sekcije IBBY

Alenka Urh, urednica Mlade Sodobnosti pri reviji Sodobnost, literarna kritičarka in prevajalka

Alenka Veler, urednica za mladinsko leposlovje v založbi Mladinska knjiga in prevajalka

Janja Vidmar, pisateljica, dvakratna dobitnica večernice (1999, 2009)

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi/filmu/glasbi/igrači. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.