Kužel, Dušan: Luč

Leto izida: 2009Področje: Romani in kratka prozaCiljna skupina: odrasli, starejši

Dušan Kužel spada v generacijo slovaških avtorjev, ki je bila zbrana okrog revije  Mladá tvorba. V angažirano  generacijo, ki so jo zaznamovali dogodki leta 1968, v generacijo, ki je bila po vkorakanju sovjetskih tankov in po zatrtju »praške pomladi«  odrinjena  na rob družbenega in  literarnega življenja.   Rodil se je leta 1940 v učiteljski družini v slovaškem mestu Martin.  Na bratislavski Univerzi Comenius je študiral slovaščino in zgodovino. Nekaj časa  se je   preživljal kot učitelj, nato kot urednik pri mnogih literarnih revijah in časopisih, precej let  se je prebijal kot svobodni pisatelj. Pisal je kratko prozo, roman, radijske  in televizijske igre za mlajše in starejše otroke. Zadnja leta življenja je bil zaposlen kot namestnik glavnega urednika pri kulturnem časopisu Film in gledališče. Leta 1985 je preminil zaradi  težke neozdravljive bolezni. 

Prvo kratko zgodbo je Dušan  Kužel objavil že leta 1959. Debitiral pa je leta 1964 z zbirko  kratke proze Vráti sa niekto iný (Vrnil se bo nekdo drug). Slovaška literarna kritika je knjigo ocenila za najboljši prvenec in jo nagradila z nagrado Ivana Kraska, avtorja pa  razglasila za perspektivnega mladega pisatelja.  Leta 1969 je izdal knjigo kratke proze Pobeg z nebes. Pisal je  tudi poezijo, a le nekaj pesmi je bilo  objavljenih,  manjšo zbirko so izdali šele po njegovi smrti.

Roman Luč je izšel leta  1991 pri založbi Slovaški pisatelj.  Napisan je bil že veliko let prej, toda v času komunističnega režima ni smel biti objavljen. Nagrajen je bil z nagrado Zveze slovaških pisateljev.

Osrednje vprašanje Kuželove literature je vprašanje, ali zmore biti posameznik  etično svoboden, ali pa to njegovo svobodo ovirajo številni občečloveški zakoni  in zadržki ter nezadostna  moralna korajža.  Se je  mogoče  uspešno  zoperstaviti moralnim konvencijam? Kolikšna je cena za  kompromis med notranjim občutkom za pravičnost in med  psevdo-občutkom za pravičnost, ki prihaja od zunaj?

Takšna in druga vprašanja si avtor zastavlja v romanu Luč,  katerega naslov je  prispodoba za svetlobo uma in za razsvetljenje nasploh. Zgodba raziskuje človekovo vpetost v družbene, družabne,  moralne  in  vsakršne norme, ki so zunaj njega. Pripoveduje o učitelju Janu, ki  prekine način  dosedanjega  življenja ter se odpravi v naravo. To se  zgodi takoj na začetku romana:  »Ko je v njem  nenadoma zasijala luč, je spoznal, da mora oditi. – Zgodilo se je enkrat v začetku poletja. Klasje je pokalo po šivih, slama  na poljih se je lesketala in zrak je bil poln rodovitnega šelestenja. V razžarjenem soncu so daleč na obzorju  drhtele belkaste gore. … Videli so ga, ko se je polagoma povzdignil izza ozar … Potem so ga opazili na koncu vasi … Nazadnje so ga srečali še moški, ki so iz gozda vlekli hlode. Odsotno jim je pokimal v pozdrav, vendar se pri njih ni ustavil. Imel je čuden pogled. /…  bil je srečen.«

Avtor takoj na začetku jasno in ostro zareže v zgodbo. Zelo poetično. Nežno. Vsa zgodba se na rahločuten  način pomika od dogodka do dogodka, od razmišljanja do razmišljanja. Janovo iskanje smisla in samega sebe  se iz podrobnosti stke v celoto. Doživi marsikaj: znajde se v umobolnici, pridruži se  anarhistični komuni, potujočemu zabavišču, si pridobi prijatelja, sopotnika Martina  …  iskušnja mu prinese veliko osvobajajočega in veliko bridkega in – samoto. Posameznik, ki se odloči za svojo pot,  za pot,  ko je v njem nenadoma zasije  luč, kot pravi Jan, družba izloči. Roman je zgodba posameznika, ki je vanjo spretno vtkana družbena kritika. V ospredju je Janova zgodba, ki  avtor skoznjo krepko ošvrkne komunistični režim, čas, v katerem je živel in  ki ga je zaradi nestrinjanja z zadušitvijo praške pomladi  in z aktualno politiko nasploh začasno izrinil iz kulturnega življenja. Pisatelj namreč  izida romana Luč ni dočakal v času življenja.

Zajeten roman je prevedla  Suzana Govednik  Kraskova . Pomemben del knjige  je spremna beseda  z naslovom »Metamorfoze slovaške književnosti od leta 1945 di Kužlove smrti«, ki jo je napisal Andrej Rozman. Bralec, ki se želi še posebej natančno poučiti o pisatelju, njegovem delu in o romanu, ki ga bere, naj si ga prebere.
Roman je izšel pri DSP v zbirki  Sto slovanskih romanov.

Erika Vouk

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi/filmu/glasbi/igrači. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.