Hokejska bralna postava 2016/2017

Hokejska bralna postava – sezona 2016/2017

Poglejte kako smo se imeli v sezoni 2015/2016

Mariborska knjižnica in Hokejski drsalni klub (HDK) Maribor sta v sezoni 2016/2017 nadaljevala sodelovanje pri projektu Hokejska bralna postava. Namen je ostal nespremenjen: fantom v starosti od 9 do 13 let smo želeli ponuditi kakovosten način preživljanja časa na organizirani poti do prizorišča tekem državnega prvenstva pod okriljem Hokejske zveze Slovenije.  

V selekciji U12, v kateri sodelujejo fantje in dekleti v starosti od 9 do 11 let, smo spoznavali slovenskega pisatelja Žigo X. Gombača in njegovo delo NK Svoboda (2016). V ospredje dela je postavljena povezava begunske stiske, mladostniške stiske in športa. Glavna junaka, Anej in Sabi, pišeta vsak svoj dnevnik, se tudi srečata in spoznata, skupne pa so jima težave, razmišljanja in nogomet.

Anej in Sabi sta v mesecu oktobru s hokejisti potovala dvakrat na Bled in enkrat na Jesenice. Prva pot na Bled (12. oktobra 2016) je pomenila odkrivanje pomenov v naslovu literarnega dela: le kaj pomeni NK in zakaj Svoboda in ali je tudi v resnici kakšen nogometni klub tako poimenovan. Zanimivo je bilo opazovati, kako različni so elementi motivacije pri mladih bralcih in kako lahko na primer tudi kletvice ob primernem spremstvu spodbudijo nekaj dobrega. Nedvomno so pri naših bralcih dramile radovednost in vznemirjenje, bližino protagonistov in ugotavljanje, v kateri prostor in situacijo se lahko umeščajo. Ob razlagah in pogovorih je na prvem potovanju na tekmo glasno branje zato potekalo od kletvice do kletvice in ne od poglavja do poglavja. Sprva smo branje kletvic opremili z glasbenim signalom, ki je značilen za cenzuriranje neprimernih besed v radijskem ali televizijskem programu, a smo nato napisano besedo glasno prebrali. Otrokom so bile vse poznane. Ker je življenje že od vsega začetka pač življenje, so otroci nizali prigode in svoje izkušnje v ilustracijo pomenskega razlikovanja dveh besed, hinavec in zahrbtnež, pomenkovali pa smo se še o celi kopici informacij, ki jih knjiga odpira.

Naslednjič nas je pot peljala na Jesenice (22. oktober 2016). Ker smo tja potovali skupaj z ekipo kadetov (fantje stari do šestnajst let), smo zasedli sedeže v prvi polovici avtobusa. Glasno branje zgodbe o Aneju in Sabiju je pritegnilo tudi pozornost starejših fantov, našo pozornost pa v zgodbi izkoriščanje ljudi  in pomen besede značaj (ugotavljanje razlike  med tistimi lastnostmi, ki označujejo posameznika predvsem v odnosu do drugih in okolice in fizičnimi lastnostmi posameznika).

Dinamika državnega prvenstva nas je 29. oktobra 2016 ponovno usmerila na Bled. Tokratno glasno branje je pokazalo, kako zapleteno je lahko prebiranje besed, ki jih poznamo le po izgovarjavi in v naši spominski bazi besednega zaklada niso preslikane kot podoba povezanih črk. Gre za poslovenjenje tuje besede, najpogosteje iz angleščine, kot npr. hanging. Pogovor se je tokrat navezal na očetovo vlogo v zgodbi in njegovo podporo Anejevi pomoči Sabiju ter ponovno, kako postati dober bralec. Fantje so iskali primerjavo med časom, ki ga namenijo treningu branja, in časom, ki ga namenijo treningu drsanja.

In rezultati? Športni se odražajo v vedno večji povezanosti ekipe, disciplini ter borbenosti, kar je odraz trenerskega dela. Pomembno vlogo pri tem ima tudi sodelovanje na avtobusu. Športni rezultati, ki navdušijo navijače, pa so vidni tudi že v kakšni dobljeni tekmi, a ekipa vse bolj gradi na razumevanju, da rezultat vedno ne prinese pravega zmagovalca posamezne tekme, ampak je pomemben odnos do igre na ledu in predanost.  Kar potrjuje tudi zgodba, ki jo beremo. Bralni rezultati so v spoznanju, da je glasno branje zabavno, da zahteva sodelovanje celotne ekipe, spoznanje, da skoraj vsi v ekipi potrebujejo več treninga branja, da tako čas na poti hitreje mine, da je marsikatera zapisana in povedana zgodba zelo zanimiva, da so kletvice lahko tudi motivator za hitro predrsavanje med poglavji in da vsako poglavje prinese novo besedo ali temo za pogovor. In smo že na polovici Anejevega in Sabijevega potovanja.

V četrtek, 18. maja 2017 smo skupaj s člani Hokejskega drsalnega kluba Lisjaki predstavili projekt Hokejska bralna postava na strokovnem srečanju z naslovom Knjižničar knjižničarju - Dan dobrih praks v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Srečanje je organizirala Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic in Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Fantje so zadevo vzeli skrajno resno. Tako so se tudi predstavili, pri vsem pa seveda ni manjkalo smeha in dobre volje. Oglejte si posnetek predstavitve...

Besedilo in fotografije: Sabina Fras Popović