Demšar, Avgust: Tanek led: tretji primer inšpektorja Vrenka

Avgust Demšar je renomiran pisec detektivsko kriminalnih romanov.  Je Mariborčan, v tem mestu živi, dela in ustvarja.  Svoje literarno delo podpisuje  s psevdonimom in s tem ostro zarezuje mejo med  obema  poklicema, ki ju opravlja. Maribor je tudi kraj  navdiha za njegove detektivske  zgodbe. Odločil se je ustvariti slovenski ciklični detektivski roman. Doslej so izšli trije naslovi:

Olje na balkonu  (Založba Sanje, 2007); Prvi primer inšpektorja Vrenka
Retrospektiva ( Založba Sanje, 2008); Drugi primer  inšpektorja Vrenka
Tanek led ( Založba Sanje, 2009); Tretji primer inšpektorja Vrenka

Avtor že pripravlja naslednje tri knjige, ki bodo prav tako izšle  pri Založbi Sanje. Napoveduje četrti in peti in šesti  primer inšpektorja Vrenka, romane   Evropa,  Hotel Abbazia  in po naslovu sodeč zelo aktualne Obsedenosti v času krize.
 
Demšar je  navdušen zbiralec detektivsko kriminalnih zgodb, zbranih v knjižni obliki, predvsem pa v svoji izjemno obsežni videoteki  sodobnih detektivsko kriminalnih primerov. To je žanr, ki se mu je avtor zapisal in ki ga imenitno obvlada. O dobri kriminalki oziroma detektivki meni, »da ni le roman, ampak je prvenstveno spretno sestavljena uganka«. In to je kolosalna in preverjena  formula za uspeh, ki je Avgustu Demšarju  prinesla literarni sloves in nominaciji za nagrado kresnik, (Olje na balkonu, 2008, in  Retrospektiva, 2009).
 
Zaplete in razplete svojih detektivskih zgodb  avtor postavlja v realni kraj, Maribor, časovno jih umešča v sedanjost. Ker snuje ciklični roman, so glavni akterji vedno isti ( inšpektor Martin Vrenko, višja kriminalistka  Ivana Premk, mladi kriminalist  Marko Breznik in drugi. Kot smo že omenili, so zgodbe  zastavljene  kot uganka,  bralec vseskozi sumi več oseb, a ne uspe uganiti pravega krivca; tik pred koncem mu ga  razkrije avtor. Ta formula sicer ni novost, a je dobro uporabljena. Kajti brez avtorjevega spretnega pisateljskega peresa, torej  brez  dobrega stila in vsebine, ni kvalitetne  knjige.
Skelet zgodbe  je napisan po preizkušeni klasični žanrski metodi, vendar  avtor  v zgodbo  vpleta  tudi svoj     kritični  odnos do aktualne družbene stvarnosti, do socialnih stisk, homofobije, rasne nestrpnosti in drugačnosti nasploh.
 
Tankem ledu  inšpektor Martin Vrenko razrešuje svoj tretji detektivski primer, prometno nesrečo, v kateri je izgubila  življenje šolska psihologinja. Sum  sproži preiskavo in stvari se vse bolj  zapletajo. Prometna nesreča je bila le navidezna, vse kaže na umor. Tudi rop, pri katerem je umrla šolska tajnica, je sumljive vrste. Čez kratek teden dni je umorjena  še ravnateljica  šole in vse bolj se zdi, da  se je v Sloveniji pojavil serijski morilec. Inšpektorjeve raziskave se dolgo časa sučejo v krogu, nič se noče  prikazati v pravi luči, inšpektor se ves čas giblje na »tankem ledu« negotovosti, a  na koncu seveda   razkrinka morilca. Koga? Kot vselej. Tistega, ki je bil ves čas najmanj sumljiv.

Naj na  kratko prestavimo tudi prvi dve knjigi oziroma prva dva primera inšpektorja Martina Vrenka. Ker sta kar naprej izposojeni, jih očitno prebira veliko bralcev, zato bo predstavitev  karseda kratka.
 
Olje na balkonu je avtorjev prvenec, s katerim je vzbudil pozornost in si prislužil celo nominacijo za kresnika. V njem  višji kriminalistični inšpektor Vrenko raziskuje svoj prvi primer. Taisti inšpektor, sicer malce za časom in malce zastarelih nazorov, a z zanesljivo intuicijo in občutkom za podrobnosti, ki se  pojavlja v vseh avtorjevih  naslednjih knjigah. -
Ker smo se najprej ustavili pri novejši tretji knjigi, je treba  pripomniti, da se je pisatelj od prve do tretje knjige jezikovno in stilno razvil. Zanimivo je prebrati v Mladini.si, Tednik št. 15,  kritike o slovenskih kriminalkah nasploh.  Tam je kritično  in duhovito zapisano, da slovenske kriminalke nočejo biti le kriminalke in so zato jezikovno in vsebinsko preobložene. 
Olje na balkonu je vsekakor taka zgodba. Začne s pikolovsko podrobnim  opisom čiste bele  kuhinje, kjer na beli mizi  v mlaki krvi leži zvrnjen moški. Na obeh zapestjih  zevata globoki ureznini, kri kaplja na bela tla … Nato se zgodi toliko tega, da je težko na kratko zaokrožiti, toda: bralca  vsekakor čaka presenečenje. Umor ni umor, je le ponesrečen poskus, kako pobegniti iz  ljubezenskih tegob; nič ni takó, kot se pričakuje in tudi to je način, kako pritegniti bralca …    
 
Demšarjev drugi kriminalni roman Retrospektiva je hkrati tudi drugi primer inšpektorja Vrenka. – Na  pregledni  likovni razstavi nekega modernističnega slikarja, ali bolje na svečanem sprejemu po njej – se zasliši presunljiv krik: na moškem stranišču  je najdeno krvavo moško truplo. Na srečo je gost na sprejemu tudi inšpektor  Martin Vrenko, ki nemudoma pogleda uro, določi čas najdbe  trupla in policijska preiskava steče. Seveda to ni edino truplo v tej zgodbi. Umre še en slikarjev sorodnik, uničena je neka pomembna slika,  v ospredje se prerine vprašanje, kaj skrivajo zaprašene mape z umetnikovo zapuščino   …
 
Nobenega od treh romanov ni dolgo na policah, torej jih  ni treba posebej priporočati, a ker so tekoče in berljivo napisani, priporočam za deževne dni na dopustu.

Erika Vouk

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi/filmu/glasbi/igrači. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.