Sprehod skozi zgodovino (1970-1979)

1

december

1970

Datum: 1.12.1970

  • Decembra 1970 sta se združili Mestna in Delavska knjižnica. Mestna knjižnica se preimenuje v osrednjo knjižnico in nato v Knjižnico Rotovž, Delavska knjižnica postane njena enota, Knjižnica Tabor, Pionirska knjižnica postane Pionirska knjižnica Rotovž.
  • 1971 – ustanovljena Kulturna skupnost Maribor
  • Po ustanovitvi Kulturne skupnosti dobi združena knjižnica skupno ime Mariborska knjižnica (dokument 16.9.1971: Soglasje Skupščine občine Maribor k preimenovanju Mestne knjižnice v Mariborsko knjižnico).
  • 1972 – začne  izhajati  revija Otrok in knjiga (najprej kot zbornik), prva urednica in soustanoviteljica je bila Darja Kramberger.
  • 17.5.1972 -  knjižnica uvede enotno člansko izkaznico za vse enote.
  • Z enovito Mariborsko knjižnico se je začela širitev mreže s postopnim priključevanjem društvenih ljudskih knjižnic, sanacija fondov, postopno urejanje prostorskih pogojev. Prva se je v mrežo priključila Knjižnica Tezno (1972), sledile so Pobrežje, Hoče, Šentilj (1973), Pekre, Ruše (1974), Studenci (1976), Kamnica (1978).
  • 1974 – z vožnjami začne prvi bibliobus.
  • 1978 – ustanovljena Vzajemna knjižnica z izposojevališči po delovnih organizacijah.
  • Darja Kramberger je v zborniku ob 50-letnici knjižnice zapisala: »Žlahtna patina ljubiteljske dejavnosti se je prelila v profesionalno knjižnično mrežo, ki je rasla z novim zagonom.« Že leta 1974 pa je ravnatelj Ignac Kamenik za časnik ponosno izjavil: »Ko se je leta 1971 rodil enotni republiški načrt za knjižnice, je bil naš, po katerem smo delali, star že dve leti, po uporabnosti je sovpadel z republiškim in se predstavil za prav čudovitega, vrednega posnemanja sorodnih ustanov po vseh naših republikah.« (dr. Hartman, B.: Čvrsta matična služba – osnova Mariborske knjižnice)
  • 1976 – Interno glasilo Informator, ki pomeni tudi danes enega od načinov interne komunikacije med zaposlenimi.
  • V letih 1977/1978 je ravnateljica Nada Gaborovič.