Sporočila za člane knjižničnega cikla

5

september

2017

Datum: 5.9.2017

Univerza za tretje življenjsko obdobje - Knjižnični cikel

INFORMACIJE O VPISU - šolsko leto 2017/2018

 

MESEČNI SREČANJI

Vabimo vas na 1. srečanje, ki bo
v torek, 3. oktobra 2017, ob 17.00 uri
v večnamenski dvorani Rotovž, Rotovški trg 2/I, Maribor

Kako ohraniti živčevje in možgane v starosti
Predavanje Sanje Lončar

Kaj načenja naše možgane? Zakaj smo priča epidemičnemu razmahu degenerativnih bolezni živčevja? Kako propad lahko preprečimo, ustavimo ali celo zdravimo? S katerimi rastlinami si lahko pomagamo? Naši predniki so poznali koristi rastlinskih moči v boju proti tovrstnim tegobam, sodobna znanost pa njihovim ugotovitvam pritrjuje in celo razkriva mehanizme, s katerimi rastlinam uspeva pomagati tudi na tem področju. Vitalnost je ena od vse pogosteje zlorabljenih besed. Zaslediti jo je možno na embalaži domala vsakega medicinskega pripomočka in prehranskega dopolnila. Znanstveniki na vseh celinah iščejo naravne rešitve, s katerimi so si tudi naši predniki pomagali do bolj bistrih možganov. Nekatere zdravilne rastline in hranila imajo že toliko dokaznega gradiva, da je dobro, če zanje izveste čim prej in jih začnete uporabljati, dokler so možgani še zmožni temeljite obnove. Poznamo dve vrsti staranja: dobro staranje, pri katerem se telo stara v skladu z neizogibnim biološkim ritmom, in staranje, ki nastopi prehitro, zlasti zaradi napačnega ravnanja, neustreznega prehranjevanja ali neprimernih življenjskih vzorcev oziroma mišljenja in čustvovanja. Pri tem si je mogoče pomagati – če odpravimo vzroke, lahko telesno vitalnost telesa pomembno izboljšamo. Vir: domžalec.si

 

Vabimo vas na 2. srečanje, ki bo
v torek, 10. oktobra 2017, ob 17.00 uri
v večnamenski dvorani Rotovž, Rotovški trg 2/I, Maribor

Predstavitev knjige Zgodovina starega Egipta, avtorja Johna Romerja – knjigo bo predstavil prevajalec Uroš Gabrijelčič

Romer (1941) je priznani angleški arheolog, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju zgodovine v Egiptu in na Bližnjem vzhodu, kjer je opravil tudi obsežna terenska dela, s tega področja pa je do zdaj izdal tudi kar nekaj odmevnih temeljnih knjig. Zgodovina starega Egipta je njegov najbrž najbolj ambiciozen avtorski projekt, zamišljen v treh knjigah, ki jih bomo, tu gre pohvala Slovenski matici za to odločitev, dobili tudi v slovenskem prevodu. Prvi del pokriva obdobje približno dveh tisočletij in pol. V njem nas Romer popelje v dolino in delto reke Nil ter nam nazorno pokaže, kako se je tam (prvi del) spremenilo življenje iz lovsko nomadskega v poljedelsko in kdaj, kako je potekalo bivanje na tak način (od leta 5000 do 3200 pr. n. št.) in koliko časa ter kako je sčasoma prišlo do kraljev oziroma faraonov v obdobju 3200 do 3000 pr. n. št. (drugi del). V zgodnjem faraonskem času ti seveda še niso predstavljali vladarjev jasno zamejenega ozem­lja, do česar je prišlo v obdobju stvarjenja kraljestva med 3000 in 2650 pr. n. št. (tretji del). Nasled­nje obdobje, čas Djoserja in njegovega vezirja Imhotepa, »prvega genija«, je obdobje, ko so začele nastajati prve piramide, najprej Djoserjeva, ki je bila v svoji osnovi še precej preprosta, čeprav je v arhitekturnem in gradbenem smislu predstav­ljala prelom s tradicijo (četrti del, ki zajema obdobje 2675 do 2650 pr. n. št.). Potem pa je nastopil čas, ki sta ga zaznamovala Sneferu in Kufu (peti del in obdobje 2650 do 2550 pr. n. št.), saj so v času prvega precej posodobili gradnjo piramid, v času drugega pa je tovrstna arhitektura dosegla vrh in popolnost z Veliko piramido pri Gizi, imenovano tudi Keopsova piramida. Nedavno je v angleščini že izšlo nadaljevanje te monumentalne trilogije o starodavni civilizaciji, ki ne neha vznemirjati. Kmalu ga lahko pričakujemo tudi v prevodu. Samo Rugelj; Bukla 129-130