Simpozij: Tujstvo in tujost v mladinski književnosti. Oko besede 2018

28

september

2018

Tip prireditve: Simpozij

Ciljna skupina: odrasli

OKO BESEDE 2018

Simpozij:  Tujstvo in tujost v mladinski književnosti

Murska Sobota, 28. septembra 2018

Na simpoziju, ki ga je v okviru Očesa besede tradicionalno (že triindvajsetič) pripravila revija Otrok in knjiga, so udeleženci razpravljali o tematiziranju različnih oblik tujstva v mladinskih literarnih delih in tudi o bližini/tujstvu mladinskega pisatelja doživljanju in duhovnosti sodobnih otrok ter mladostnikov. Referenti so v svojih referatih skušali osvetliti naslednja izhodiščna vprašanja:

  • Kako se sodobna (mladinska) književnost sooča z realnostjo današnjega sveta, ki je zaradi  različnih socialnih, gospodarskih, političnih, verskih in kulturnih sprememb vse bolj večkulturen in se zato marsikomu marsikdaj v marsičem zdi (nesprejemljivo) tuj?
  • O katere vrste tujosti, drugačnosti lahko beremo v sodobni mladinski književnosti? Kakšno je pri nas razmerje med tovrstno izvirno in prevodno literaturo; iz katerih nacionalnih književnosti so ta v slovenščino prevedena dela?
  • Kako lahko literatura prispeva k poglobljenemu razumevanju sveta in k razvoju medkulturne zmožnosti  otrok in mladostnikov pa tudi odraslih? ?
  • Ali lahko nereflektirano poudarjanje »tujosti« oziroma »drugačnosti« v literaturi še dodatno utrjuje marginalizacijo »tujcev« oziroma »drugačnih«?
  • Obstajajo nacionalne književnosti, ki so zaradi lastnih zgodovinskih izkušenj bolj odprte do vprašanj družbene tujosti?
  • Interpretacije besedila so seveda odvisne od bralcev, ki besedilo polnijo s svojimi kulturno pogojenimi shemami in izkušnjami, zato so tudi prevodi vedno že asimilirana besedila. Je v slovenski prevajalski praksi bolj uveljavljen podomačitveni ali potujitveni  prevajalski princip?

Marijanca Ajša Vižintin, doktorica znanosti in znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije, je pripravila prispevek O migracijah ob književnih besedilih, v katerem je izpostavila vlogo pouka književnosti in bralne značke za kritično refleksijo družbenega dogajanja ter razvijanje medkulturnosti. Andrej Zavrl, doktor literarnih ved in prevajalec, je v referatu Ali so tujci »drugačni«? zagovarjal stališče, da nereflektirano poudarjanje »tujosti« oziroma »drugačnosti« samo še dodatno utrjuje marginalizacijo »tujcev« oziroma »drugačnih«. Barbara Baloh, znanstvena sodelavka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, je v prispevku Tujost v jeziku: pripovedovanje otrok v večjezičnem in večkulturnem okolju poudarila, da sta poslušanje in pripovedovanje zgodb kulturno pogojeni dejavnosti, zato za uspešno sporazumevanje nista dovolj le slovnično znanje in sporazumevalna zmožnost. Barbara Pregelj, docentka za literaturo na Univerzi v Novi Goric, prevajalka iz španskega, katalonskega, galicijskega in baskovskega jezika v slovenščino ter urednica v založbi Malinc, je v prispevku Družbena tujost in argentinska mladinska književnost zagovarjala tezo da je latinskoameriška mladinska književnost zelo odprta do vprašanj družbene tujosti in/ali odrinjenosti, zato so/bi bili prevodi v evropske jezike več kot dobrodošli.  Suzana Tratnik, pisateljica, prevajalka in publicistka, je v prispevku Tuji doma izpostavila  tujstvo v lastni družini, družbi, skupnosti in ga ponazorila s primeri iz sodobnih slovenskih mladinskih romanov. Cvetka Sokolov, lektorica na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in  mladinska pisateljica ter pesnica, je v prispevku  Vsak bralec s svojega planeta predstavila in primerjala odzive svojih predbralcev na prvopis romana Vsak s svojega planeta, ki se osredotoča na odnos med vernimi in nevernimi.  Razmišljala je vzrokih za različno percepcijo in interpretacijo literarnih del. Peter Kuhar, slavist, novinar, prevajalec iz češčine in slovaščine, urednik različnih kulturnih oddaj na RTV Slovenija, ki od leta 2008 živi in deluje na Češkem, se v prispevku Tujost in tujstvo v trilogiji o lihožercih češkega avtorja Pavla Šruta sprašuje, kako je v literaturi možno (nevsiljivo) opozarjati na problem tujstva in drugačnosti ter raznovrstnih reakcij nanju. Kitajsko slovenska umetnica, nagrajena ilustratorka Huiqin Wang pa je v prispevku Svilna pot - od Marca Pola do Hallersteina na primeru lastnih življenjskih in ustvarjalnih izkušenj poudarila, da nas srečanje z drugo kulturo lahko notranje obogati in nam razširi obzorja. S spoznavanjem in  spoštovanjem različnih kultur in narodov, se tako zmanjšuje nevarnost sporov in vojn.

Referati bodo objavljeni v reviji Otrok in knjiga številka 102, ki bo izšla v novembru 2018.

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.