Rozman, Andrej: Izbrane Rozine v akciji: pesmi za odrasle od 13. leta naprej

Leto izida: 2010Področje: Leposlovje od 13. – 15. leta - MCiljna skupina: otroci, mladi

Andrej Rozman Roza je sestavil izbor iz dosedanjih pesniških zbirk, v katerega je vključil nekaj novih pesmi. A kako drugače učinkujejo v novi celoti, kako zelo so se udomile v izboru.

Knjiga se konča z verzoma iz pesmi Pa te besede niso normalne!, ki skupaj z naslovom tvorita celoto. Intonacija je poudarjeno jezljiva: /Ne vem, kaj si domišljajo, da so? / Pesem?!/

Kdo izgovarja te besede? Nam je v pomoč pri razlagi prvoosebni glas v pesmi Se opravičujem, ampak, ki na čisto poseben način vzpostavi distanco do upovedenega? Tu so verzi, ki nadaljujejo naslov: /pririmastila je pesniška pošast, / da bi spet mi kradla čas. // Rekel sem: Nocoj bi rad / čisto brezveze gledal v zrak, / zato odidi kam drugam!« // A je trmasto ostala, / dokler ni tegale končala./

S tem Andrej Rozman Roza vzpostavi razmerje med seboj kot osebo in seboj kot pesnikom, glas v glasu. V svoj osebni glas pa prikliče tudi glas / odnos navidezno prisotne publike, ki poezije ne mara, s tem pa ustvari troglasje in čisto posebne humorne učinke.

Najbrž bi to lahko bila najvznemirljivejša pot prebiranja Izbranih Rozin v akciji: ob vsaki pesmi postati, se vprašati, kdo jo izgovarja, čigavi glasovi so zajeti v njej, potem pa v dano večglasje sveta priklicati svoj osebni glas / pogled kot dodatni kamenček v mozaiku.

Morda pa ta poezija prav to pričakuje od nas, bodisi v pesmih, ki izrisujejo mladostniška stanja, bodisi v tistih, ki demitizirajo našo polpreteklost in zgodovino, prevetrijo velike literarne zgodbe, aktualizirajo poezijo sodobnikov ali sedanjost tako dolgo preobračajo na vse strani, da jo končno lahko zares zagledamo.

Glasovom sledijo različne vrste in stopnje humorja: kolikor glasov, toliko humornih odtenkov. In pogosto se na koncu pesmi počutimo zavedene, zapeljane, kot da bi nas pesnik tako dolgo vodil na nevidni vrvici, da bi se v nekem trenutku lahko posmejal tudi naši naivnosti ali premočrtnosti, kajti nič ni tako, kot se zdi na površini.

Temu izvrstno sledi ilustracija Svjetlana Junakovića, ki s tehniko montaže in demontaže, nadgrajeno z grafitnim pristopom, ustvarja dodatne glasove in dodatne humorne učinke, in tako ta neskončno odprt pesniški svet še dodatno razpre, s tem pa soustvarja prostore svobode.

Lidija Gačnik Gombač

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.