Simpozij: Radijska adaptacija mladinske književnosti. Oko besede 2009

25

september

2009

Tip prireditve: Simpozij

Ciljna skupina: odrasli

V okviru srečanja mladinskih pisateljev OKO BESEDE 2009, 25. in 26. septembra 2009 je  revija Otrok in knjiga tokrat pripravila  simpozij z naslovom: Radijska adaptacija mladinske književnosti. Simpozija se je udeležilo veliko število teoretikov, umetnikov s področja literarnega ustvarjanja, knjižničarjev in druge zainteresirane javnosti.  Zaključek simpozija se je zavlekel z burno debato, katere zaključki bodo objavljeni v eni izmed prihodnjih številk revije. Z uglednimi referenti in njihovimi referati smo želeli izpostaviti naslednje tematske sklope:
  • današnji položaj otroške radijske igre doma in v tujini (tudi v primerjavi z radijsko igro za odrasle)
  • značilnosti (gradivo) radijske igre za otroke
  • uresničitveni postopki literarne predloge pri oblikovanju radijske igre
  • zgodovina slovenske radijske igre za otroke
  • mesto radijske igre v sodobnih šolskih učnih načrtih
  • objava radijske igre v knjižni izdaji
  • sodobni razvojni trendi in perspektive  radijske igre
Svoja teoretična razmišljanja in bogate praktične izkušnje so predstavili:  Rosanda Sajko, Ervin Fritz, Igor Saksida, Igor Likar, Franček Rudolf, Vilma Štritof, Jana Kolarič in drugi udeleženci Očesa besede.
Leta 2006 je Mariborska knjižnica (revija Otrok in knjiga) izdala knjigo ROSANDE SAJKO POETIČNOST ZVOKA. Ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke, za katero je recenzent Vasja Predan zapisal:

Kakor je že dolgoletna zgodovina slovenske radijske igre za odrasle in otroke zelo ploden in enako kakovosten del tudi na evropskih radijskih postajah cenjene slovenske radiofonije, tako je zelo skromna, pravzaprav nična njena ubesedena refleksija. Študija Rosande Sajko je brez dvoma temeljno delo domače radiofonske literature…Nikakor namreč ne gre za nekakšno konvencionalno ali temu primerno suhoparno zgodovinarsko ali teoretsko razčlenjevanje vsebinskega in pomenskega kompleksa, ki ga zajema naslov knjige. Gre …za precej več. Ob tem več ne kaže pozabiti, da je avtorica na svoji dolgi ustvarjalni poti bila ena izmed najuglednejših slovenskih, tudi zunaj naših meja znanih režiserk radijskih iger za odrasle in otroke. Prav ta kombinacija nadvse bogatih dejavnih umetniških izkušenj in izbranih teoretskih premišljevanj daje novi temeljni študiji Rosande Sajko vrednost, zanimivost in mik…
 
Članek Radijska adaptacija mladinske književnosti, avtorice Melite Forstnerič Hajnšek ,objavljen v Večeru dne 28.9.2009.
 
PREDSTAVITEV REFERENTOV:
  
 
ROSANDA SAJKO

Po končani slavistiki na Filozofski fakulteti se je vpisala na oddelek za režijo Akademije za igralsko umetnost in se še med študijem zaposlila na Radiu Ljubljana. V letih od 1954 do 1999 je zrežirala več kot 360 radijskih iger za odrasle in otroke in več kot dvakrat toliko drugih zahtevnih radijskih oddaj. Kot režiserka je bila v gosteh domala v vseh radijskih ustanovah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v tujini. Prejela je številne nagrade za režijo in za najboljše radijskoigrske stvaritve v celoti. Največ priznanj je dobila za zvočne realizacije besedil Franeta Puntarja. Leta 2006 je Mariborska knjižnica (revija Otrok in knjiga) izdala njeno knjigo POETIČNOST ZVOKA.

ERVIN FRITZ
Študiral je dramaturgijo na AGRFT (Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo) v Ljubljani. Kot dramaturg je služboval na Televiziji Ljubljana med letoma 1968 - 1969, eno leto je bil umetniški vodja Mestnega gledališča v Ljubljani (MGL). Od leta 1980 je bil dramaturg in urednik otroških radijskih iger na Radiu Slovenija. Živi in ustvarja v Ljubljani. Njegov opus zajema pesmi, dramska besedila, radijske in lutkovne igre. Za svoja litararna dela je prejel mnoga priznanja in nagrade, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada, Savinovo ter Veronikovo nagrado in nagrado večernica za njegovo pesniško zbirko Vrane.
 
VILMA ŠTRITOF je dramaturginja na Radiu Slovenija. S presledkom službovanja na Ministrstvu za kulturo in enega leta urednikovanja na radijskem programu ARS se z radijskimi igrami (predvsem za odrasle, šele v zadnjem času tudi za otroke) kot dramaturginja ukvarja že od leta 1991. Njeno delovno področje zajema tudi delo z avtorji. Poseben izziv ji predstavlja sodelovanje z avtorji, ki se prvič soočajo s pisanjem za ta medij. Bila je tudi članica in predsednica različnih mednarodnih žirij za radijsko igro, nazadnje lani novembra prav za radijsko igro za mladostnike.

 

IGOR SAKSIDA

Redni profesor za književnost in izredni profesor za didaktiko književnosti na Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Avtor številnih razprav, člankov in monografskih publikacij, tudi urednik antologij ter šolskih beril in drugih priročnikov za učence in učitelje.Predsednik Društva Bralna značka Slovenije-ZPMS in predsednik Državne komisije za Cankarjevo priznanje.


  FRANČEK RUDOLF
Med leti 1976 in 1977 je bil zaposlen kot dramaturg (Viba film), v letih 1980-1981 pa v Pionirskem domu v Ljubljani, odtlej pa do leta 1990 spet kot svobodni umetnik, filmski pedagog in kritik. Bil je tudi poslanec v Republiški skupščini, glavni urednik Radia Slovenije, leta 1994 se je upokojil. Rudolfovo književno delo zajema pesmi, romane, drame, igre za odrasle in mladino, filmske scenarije, radijske igre, članke in kritike. Od leta 1991 do 1998 je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Za scenarij in režijo filma Ritem dela je prejel Srebrno Badjurovo nagrado (Celje, 1979), za film »Ritem dela« Plaketo festivala kratkega filma v Beogradu (1980). Na Sterijinem pozorju je prejel nagrado mladih za dramo »Koža megle« v izvedbi SNG Trst in režiji Jožeta Babiča (1978). Leta 1990 je prejel Nagrado Prešernovega sklada za roman »Odpiram mlin, zapiram mlin«

JANA KOLARIČ
Leta 1979 je diplomirala iz filmske in TV režije.
Vzporedno z rednimi oz. honorarnimi zaposlitvami v šolstvu, kulturi, novinarstvu, je ustvarjala na področju poezije, proze in dramatike in dokaj redno tudi objavljala.
 Pri založbi Tuma je realizirala zamisel o novi dramski zbirki Primadona – zbirki tekstov s podrobnimi uprizoritvenimi navodili, izdelanimi nalašč za šolske razmere (izšlo 12 naslovov). Pri založbi Mladinska knjiga je leta 2006 objavila svoj prvi roman, na natečaju Sveta knjige nagrajeni Izpred kongresa. Za preživetje se ukvarja s prevajanjem leposlovja (zlasti poezije in pravljic) in z lektorskim delom. Radijska igra Upanje na bogastvo je prejela 3. nagrado na natečaju ob 60-letnici Radijskega odra Trst, uprizoril Radijski oder Trst, 2007. Radijska igra za otroke Odiseja 3000 je prejela 1. nagrado na natečaju Radia Slovenija, 2007, uprizoril Radio Slovenija, 2008. Esej Genij za mojo mizo je bil nagrajen na natečaju Sodobnosti, objavljen v reviji Sodobnost, 2007. Kratka zgodba Barva marsovskih hlač je bila  izbrana na natečaju slovenske sekcije IBBY kot predstavnica Slovenije v svetovni mladinski antologiji v Indiji, marec 2009. Gledališka igra za mladino Lutkarici je bila nagrajena na Lirikonovem natečaju, objavljena je bila v Revijalni antologiji sodobne slovenske poezije in mladinske poetične dramatike, Lirikon 21, štev. 24-25, 2009.

 

IGOR LIKAR

Režiser, dramaturg, pesnik, scenarist in publicist. Režiral vrsto gledaliških predstav in radijskih iger, objavil več zbirk poezije, novel in scenarijev. Kot filmski režiser se ukvarja predvsem z dokumentarci. Na področju umetniške radiofonije je zasnoval ali režiral več kot 200 dramskih besedil, dokumentarnih iger in eksperimentalnih zvočnih del in spletnih projektov, večinoma v okviru Igranega programa Radia Slovenija. Je stalni sodelavec mednarodne skupine ekspertov za področje zvoka Ars Acustica pri EBU od njene ustanovitve v Firenzah 1989. Sodeloval je na številnih mednarodnih simpozijih in festivalih v tujini in je avtor več v tujini nagrajenih zvočnih del in filmov. Je tudi član Društva slovenskih posateljev ter dolgoletni scenarist in režiser prireditev ob podelitvah nagrade kresnik za najboljši roman leta in mednarodne nagrade Vilenica. Trenutno piše strokovno razpravo “ POETIKA ZVOČNE SLIKE”.
 

DARKA TANCER - KAJNIH

Je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike in delala kot vodja službe za mlade bralce v Mariborski knjižnici, predavala mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru, sedaj pa poučuje slovenščino na Gimnaziji Ruše in je glavna in odgovorna urednica revije Otrok in knjiga. Vodi strokovna srečanja in posvetovanja s področja mladinske književnosti in literarne večere za odrasle. Je avtorica več strokovnih člankov o mladinski književnosti, spremnih besed in recenzij. Že od vsega začetka sodeluje na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede in je snovalka ter voditeljica njegovega simpozijskega dela.

 

Robert Kereži