Pravljični dan s pravljično šolo 2009

18

november

2009

Datum: oktober 2009

Lokacija: Svečana dvorana Rotovž

Tip prireditve: Pravljični dan s šolo

Ciljna skupina: otroci, mladi, odrasli

oktober 2009

Če je 9 pravljično število, se je v letu 2009 odvrtel 9. Pravljični dan v Mariborski knjižnici.

Po lanskoletnem predahu Pravljičnih šol, ki ga je zapolnilo posvetovanje V pravljice prost vstop, smo se ponovno povezali z Ljobo Jenče, ki z nami sodeluje že od začetkov izobraževanj na področju umetnosti pripovedovanja in pomaga pri snovanju zanimivih programov in širjenju znanj z mednarodnimi gosti.

Tokrat smo se skupaj z Ljobo Jenče in Zdenko Gajser, organizatorko Pravljičnega dne v Mariborski knjižnici, odločili, da izkušnje razširimo z angleško režiserko Sarah Kane in v programu posebno pozornost namenimo umetnosti in oblikovanju govora.

Pravljična šola je v Maribor privabila 19 udeležencev, knjižničarjev, učiteljic in ljubiteljev pravljic.

Zaživela je pestra, zanimiva in ustvarjalna skupina, v kateri smo  razvijali nova znanja, med seboj naklonjeno odstirali svoja občutja in poskrbeli, da je bilo ves čas tudi ravno prav veselo in kdaj tudi navihano. Začetna spoznavanja so se kmalu prevesila v izrazito delovno vzdušje, skozi katero sta nas mehko in hkrati udarno vodili Ljoba Jenče in Sarah Kane. Povezali so se pravljica, zven besede in glasov, občutenje krožnosti v materialih, dihanju, v likovnem in govornem izražanju. Skupinsko delo ter poglobljeni individualni pristopi in nasveti. Gib, drža, pretočnost in zgodba so izrisovali skoraj neslutene svetove in gradila se je pravljica, ki je zadnji dan osupljivo zaživela in ni znala skriti zamaknjenosti in zadovoljstva nad svojim dvodnevnim nastajanjem in močnim zasidranjem. V izvedbi in pomenu.

Prvi dan Pravljične šole se je odvrtel v dvorani Rotovžna Rotovškem trgu v Mariboru, drugi dan je gostoval v prostorih Waldorfske šole v Mariboru, ki nam je ob lastnih izobraževanjih v sosednjih prostorih ponudila prijetno zavetje. Kot se pri daljšem, delovnem in z vstopanji pravljičnega v druženje običajno zgodi, je bilo tudi razhajanje ob zaključku naše Pravljične šole počasno, prepletajoče in bolj kot zaključek skoraj začetek.

Pravljični večer prvega dne se je tudi letos odvrtel v Svečani dvorani Rotovž. Naši osrednji gostje so bili zaradi lanskoletnega navdušenja občinstva ponovno ustvarjalci pripovedovalsko glasbene skupine Za 2 groša fantazije Radia Študent v sodelovanju z društvom 2 koluta. S prepletom pravljice, glasbe in raznoterosti v pristopih so ustvarili radovedno in sproščeno pripovedovalsko doživetje, v začetnem delu sta obiskovalce najprej pozdravili direktorica Dragica Turjak in organizatorka Pravljičnega dne Zdenka Gajser, šolo pa sta predstavili gostji in njeni izvajalki Ljoba Jenče in Sarah Kane.

Oris smernic Pravljične šole Kralj Vrba 2009:
(pripravila Ljoba Jenče)
Pripovedovanje mitov in pravljic je eden najstarejših ritualov človeštva. Kljub razvoju sodobnih umetnosti je v človeku ostala potreba po intimnem medsebojnem stiku s sočlovekom in z živo besedo v vzdušju zaupanja, skupnega doživljanja lepega, tragičnega, odrešitvenega … Morda iz prenasičenosti civilizacijske ponudbe ali iz notranje potrebe po svojskosti, razvijanju novih, drugačnih poti, danes vse bolj iščemo zopet prav najpreprostejši stik med tistim, ki daje - pripovedovalcem, tistim, ki prejema - poslušalcem in prostorom samim, ki zaživi s tokom žive domišljijske besede pravljice.
V okviru redne Pravljične šole v Mariborski knjižnici smo pripravili program intenzivne vadbe umetnosti pripovedovanja pravljic:

  • ustvarjalno oblikovanje govora in nastop znotraj šole,
  • negovanje imaginacije in veščine spomina s podobami, gibom in glasovi,
  • negovanje višje občutljivosti za naravne materiale in s tem posredno za dojemanje starodavnosti žive besede.

Predstavitev izvajalk Pravljične šole:

Ljoba Jenče, zbiralka in raziskovalka ljudskega spomina, pevka, predavateljica in pripovedovalka. Že vrsto let v Sloveniji razvija umetnost pripovedovanja, se udeležuje mednarodnih izobraževanj, posvetovanj in festivalov in že od začetkov sodeluje tudi pri pravljičnih šolah Mariborske knjižnice. Skupaj z njo smo izdali zbornik Sedi k meni, povem ti eno pravljico (Mariborska knjižnica, 2006), ki je hkrati tudi prvi tovrstni priročnik pri nas.
Kot samostojna ustvarjalka na področju kulture stopa v tretje desetletje delovanja v prostoru zbiranja in poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila, poučuje oboje, umetnost petja ljudskih pesmi in pripovedovanja pravljic. Redno gostuje doma in v tujini. Letos v maju tudi na največjem srednjeevropskem festivalu pripovedovalcev zgodb v Grazu, ki ga organizira mednarodno uveljavljeni pravljičar  Folke Tegetthoff in oktobra v Ženevi na evropski zvezi pripovedovalcev. Zvesta je staremu izročilu, kot ga najde na terenu med ljudmi ali v arhivu, vendar v njem nenehno išče tiste sile, ki skozi njo lahko na novo oživljajo našo sedanjost.  Tu si po svoji umetniški dolžnosti jemlje pravico svobodne izbire tematike in interpretacije.

 

Sarah Kane, rojena v Londonu, študirala ustvarjalni govor, ki sta ga razvila Rudolf in Marija Steiner kot pristop k oblikovanju umetniškega govora ter gledališko šolo in igro Mihaila Čehova s številnimi njegovimi  študenti. Soustanovila in igrala je z in za Portal Productions, The Rose Theater in Threshold Theater, več let je govorila za hiše plesa in giba, delovala v Veliki Britaniji, po Evropi in v Združenih državah Amerike.
Zadnjih petnajst let vodi oblikovanje govora in igro za profesionalne igralce, učitelje in tudi za tiste, ki se na profesionalno pot šele pripravljajo. Deluje kot inštruktorica za glas in besedilo in uvaja Steinerjevo tehniko, režira v produkcijah poklicnih gledališč v ZDA, po Evropi z uporabo pristopa M. Čehova. Trenutno redno dela v berlinskem Studiu Mihaila Čehova, na Mountview Akademiji gledaliških umetnosti v Londonu in v Združenju Mihaila Čehova v ZDA, kjer razvija oblikovanje govora za uprizoritev na odru. V decembru 2008 je za pripovedovalce zgodb združenja pravljičarjev režirala predstavo E. T. A. Hoffmana: Hrestač in mišji kralj.

Maja Logar