Pavček, Tone: Eh, srce ti moje ljubljeno : izbrane pesmi

Leto izida: 2014Področje: PoezijaCiljna skupina: mladi, odrasli, starejši

Pesnik Tone PAVČEK, tudi esejist in prevajalec, urednik samosvoje ime slovenske poezije, se je rodil leta 1928 v Šentjurju pri Novem mestu v kmečki družini in to je treba povedati zato, ker je bil vse življenje navezan na zemljo domačo, na kateri in od katere je zrasel in  dozorel, o kateri je pisal, jo ljubil, jo pogrešal in nikoli pozabil - in se zgrudil vanjo. Leta 2011 je umrl v Ljubljani in zdaj – v pesmih, med nami v  spominu,  globoko v srcu svojih bližnjih  – živi. Samo spremenil se je, kot bi rekel on.
Diplomiral je pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. Kratek čas je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato novinar in urednik na RTV Ljubljana, ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od 1972 pa do upokojitve je bil glavni urednik Cankarjeve  založbe. Temu kratkemu življenjepisu pa je vsekakor treba  dodati, kako je 8. maja 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani srčno prebral Majniško deklaracijo, ki jo je med drugimi spisalo in podpisalo tudi Društvo slovenskih pisateljev.

Prve pesmi je napisal že v gimnaziji, a odmevneje  se je njegovo ime, poleg  Menarta., Zlobca in Koviča,  pojavilo v prelomni  pesniški zbirki Pesmi štirih. Označili so jih za intimiste, pri Tonetu PAVČKU moramo vsekakor  dodati še njegov značilni vitalizem, »Murnovski poet«  pa o njem Kmecl zapiše v  spremni besedi.  Po zbirki  Pesmi štirih  se je od njih poslovil in zakorakal po svoje do konca. V Tovariški pesmi zapiše:  Hvala, prijatelji, da ste me spremljali. Dalje / moram sam.                   

Njegov opus se je razpel od mladostnega vitalizma, ki je sicer vse do konca, čeprav včasih poniknjeno, vztrajal v njegovi poeziji in tudi v življenju - grenčina istrske zemlje je rodila njegove ljubljene trte, istrsko sonce jih je sladilo - pa do  elegičnih tonov, zasmrtnih  razmišljanj,  v mladost vračajočih  se spominov ( po materini in sinovi smrti), vse  do obupa, iskanja globine neskončnosti in smisla vesolja … Ves vročičen, se zdi, je vse svoje pesniško življenje zapisoval in pripovedoval  verze, ki je  iz njih  puhtela  zemlja in z vsem, kar je  od  nje prihajalo, je bil življenjsko in umetniško povezan. In od zemlje je prihajalo dobro in hudo, ljubezen in izguba, rojstvo in smrt. In v takem loku so kot nebesna mavrica  nastajale njegove pesniške zbirke: Sanje živijo dalje,1958 (Vabilo, Ljubezenska uspavanka, Preproste besede); Ujeti ocean, 1964 ( Tovariška pesem, Pomladna, Pesem odhajanja ); Zapisi, 1972 ( O sebi, O smrti, O zemlji, Za sina); Dediščina,1983 (Odhodnice, Pesmi o Ani, Osmrtnice, Žalostinke); Goličava,1988 ( Soneti za besedo, Jedkanice, Pesmi o moji deželi); Temna zarja, 1996 (Zapis v tišino, Otrok in Bog, Duša, Smrt je samo enkrat); Upočasnitve, 1998 (Večerna glasba, Vest opomina, Vonj po neskončnem, Dvoje angelov); Starožitja, 2004  ( Ajda, Bogkov kot, Hram); Darovi, 2005 (Je pa davi slanca pala, Galeb, Sam, izgubljen na beli gori, Svoj očenaš zahval jecljam, Zorenje večnosti); Ujedanke, 2006 (Časnikar, Duhovnik Amebar, Akademik); Same pesmi od ljubezni, 2008 ( Sonetje radoživosti. Pri kopeli: / na plan, da vstane iz pozabe, vzburi / telo se in z vso silo sili v vrh, / v izpolnitev. Tako bi hotel ob poslednji uri/ čutiti s smrtjo ta omamni srh / kot poslovitev.); Angeli, 2012 ( Angel mojega rojstva, Jutranji angel, Večerni angel, Angel zadnje besede). - Ta pesniška  zbirka je njegova zadnja in je izšla po pesnikovi smrti. 
Temu izboru je na koncu dodanih  še nekaj povzetih, sposojenih, prilaščenih  pesmi.

Ta zapis hoče biti okus po pesniku in njegovi poeziji. 
Njegove pesmi dišijo po rži in žitu, makih, zreli črnini, dolenjski in istrski zemlji: /... besede dišijo po gnoju in suhem sadju,/ ; /…spominja na dečka, ki pase oblake,/ (V pesmi Zemlji)

Čemu me zjutraj, ne vem,
tako gledajo plavice na poljih,
trta z očesom krvavim in potnim
. (V pesmi  Prihajanje).

In nazadnje spoznamo, da je vse sam že napisal, se opisal in da je težko kaj dodati. 

Izbor PAVČKOVE poezije je pregledna knjiga, avtor je dodal svoj  kratki in humorni življenjepis z  naslovom O sebi iz prve roke, Matjaž Kmecl je napisal  Spremno besedo, ki si od prve do zadnje zbirke utira pot skozi stihe, jih citira in interpretira pesmi in pesnika skoznje; bogata bibliografija in kazalo.
Izbor je izšel v Ljubljani pri Mladinski knjigi, 2014, v Knjižnici Kondor, Izbrana dela  iz domače in svetovne književnosti, zv. 346.

Pregledna, vabljiva knjiga in verjamem, da je za slehernega človeka na Zemlji notri ena pesem.

Naslov pričujočega izbora je hkrati del zadnjega  verza  pesmi Angel za srce iz posmrtne  zbirke Angeli : Eh, srce ti  moje ljubljeno! Bodi še, vsaj še malo! -

Eh, ti Pavček naš ljubljeni.
 
Erika Vouk

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.