Mladinska književnost

Slovenska mladinska književnost

Milena Mileva BLAŽIĆ

Uvod

Začetke mladinske književnosti na Slovenskem, v drugi polovici 19. st., so kasneje sprožili, vendar v manjšem obsegu, poleg izdajanja primarne produkcije tudi spremljanje književnih besedil v obliki sekundarne literature. Nastanek posvetne mladinske književnosti, ki je na Slovenskem bil v drugi polovici 19. st., je bil skromno spremljan s strani strokovne javnosti, ki je v tistem času skoraj da ni bilo. Zgodovino slovenske mladinske književnosti lahko okvirno delimo na štiri obdobja. V prvem t. im. začetnem obdobju od 1850-1900 bi lahko postavili začetek mladinska književnost (F. Levstik, J. Stritar). V drugem obdobju 1900-1950, se je slovenska mladinska književnost začela uveljavljati z estetskim merilom oz. s kakovostjo (O Župančič, F. Milčinski, J. Ribičič, idr.). Primarno besedno produkcijo je začela spremljati skromna strokovna javnost, začele so nastajati tudi knjige s prvinami ilustracijami. V tretjem obdobju, ki bi ga lahko imenovati tudi obdobje t. i. razcveta, inovacij in raznolikosti med 1950-1990 je narejen velik napredek na področju literarne produkcije (K. Kovič, D. Zajc, L. Kovačič, K. Brenk, N. Grafenauer, S. Vegri, S. Makarovič, B. A. Novak, idr.), sekundarne literature o mladinski književnosti (A. Glazer, M. Šircelj, M. Kobe, idr.) in institucionalizacija predmetnega področja na Univerzi. Četrto obdobje slovenske mladinske književnosti lahko postavimo po letu 1990, ki še traja (A. Rozman Roza, B. Štampe Žmavc, B. Gregorič, P. Svetina ...). Značilnosti aktualnega obdobja so posebna usmeritev problemsko tematiko in internacionalizacijo (Slovenska sekcija IBBY , 1992); ter pluralizem interesov ter pozneje dokončna uveljavitev stroke na treh univerzah in v širšem kulturnem prostoru (M. Kobe, M. Kordigel, I. Saksida, Vida Medved Udovič, idr.). Internacionalizacijo slovenske mladinske književnosti je skrbno sta načrtno začeli K. Brenk in M. Šircelj že od 60-tih letih 20. st. in s tem pionirsko prispevala k prepoznavnosti in razvoju stroke.

Institucionalizacija mladinske književnosti v Sloveniji

Institucionalizacija slovenske mladinske književnosti se je začela takoj po 2. svetovni vojni, ko je založba Mladinska knjiga (1945) začela zavestno spodbujati koncept razvoja izvirne slovenske mladinske književnosti, posebej pa slikanice. Vloga založbe Mladinska knjiga je izredno velika, ker načrtno spodbuja izdajanje in promoviranje izvirne slovenske mladinske književnosti oz. slikanic in ima posebne knjižne zbirke za različne skupine mladih naslovnikov (npr. Cicibanova knjižnica 1949, 1950 Pionirska knjižnica, 1953 Čebelica, 1958 Najdihojca, 1967 Velike slikanice, 1974 Mala slikanica, 1975 Zlata slikanica, 1977 Pedenjped, 1971 Levi devžej, 1952 Knjižnica Sinjega galeba, 1985 Kresnice, 1987 Cicibanov vrtiljak, 1987 Kartonke, 1995 Svetlanovčki, idr.). Pomembna je tudi nagrada založbe Mladinska knjiga na področju mladinske književnosti t. im. Levstikova nagrada od leta 1949 in od 1999 kot nagrada za življenjsko delo, na področju besedne in likovne ustvarjalnosti. K uveljavljanju so prispevali tudi ilustratorji in avtorji, ki so sodelovali na pomembnim mednarodnih razstavah, posebej na BIB – Bienale ilustracije Bratislava; Bolonjski sejem, Podobe domišljije / Le Immagini della Fantasia ) s pomembnimi nagradami in pomembna letnica je ustanovitev Slovenskega bienala ilustracije (1993).

Vloga Pionirske knjižnice

V času po 2. svetovni vojni je ustanovitev Pionirske knjižnice (1948) postala zelo pomembna s sistematičnim razvijanjem knjižnih in književnih interesov mladih bralcev in z vsemi bibliopedagoškimi dejavnostmi, kot so razstave, pogovori o knjigah in z avtorji, pravljične in igralne ure, ipd. Pomembno vlogo ima tudi ustanovitev Študijskega oddelka, ki skrbi za strokovno literaturo in arhiv slovenskih mladinskih knjig ter periodike (1961). Pozneje sta bila ustanovljen Center za mladinsko književnost in mladinsko knjižničarstvo (v preteklosti Študijska knjižnica) v posodobljeni Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani in Center za mladinsko književnost in didaktiko mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Vloga Pionirske knjižnice v Ljubljani in njeno posodabljanje, ustanovitev Pionirske knjižnica Rotovž v Mariboru in mreže specializiranih knjižnice po celi Sloveniji je izredno vplivala na spremljanje mladinske književnosti v smislu razvijanja branja, sprejemanja, spodbujanja bralnih interesov, motivacije, ipd. Pionirska knjižnica v Ljubljani kot osrednja inštitucija že dolga leta organizira slovenski knjižni kviz in Tilka Jamnik, informira o literarnih nagradah v slovenskem in svetovnem prostoru, organizira in koordinira dejavnosti v zvezi z akcijo Moja najljubša knjiga, informira o novostih, prireditvah za otroke in odrasle. Pomembna je publikacija o vseh izdanih knjigah v preteklem letu, ki je v obliki k-knjige (kodeks knjige) in e-knjige (elektronske knjige) oz. priporočilne sezname od leta 1999, 2000, 2001, na internetu http://www.lj-oz.sik.si/index.htm/ . Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo je v Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Oton Župančič skrbno vodila Darja Lavrenčič Vrabec. Ustanovitev Slovenske sekcije IBBY (International Board on Books for Young People) pod vodstvom prizadevne Tanje Pogačar leta 1992, ki je veliko naredila za ustanovitev in uveljavite izvirne slovenske mladinske književnosti in nominacij slovenskih avtorjev, ilustratorjev in prevajalcev za IBBY častno listo (IBBY Honour List) in Andersenovo nagrado. Področje prevajanja mladinske književnosti doživlja razcvet tudi po letu 1990 z izjemnimi prevajalci, npr. Dušan Ogrizek, Vasja Cerar, Jakob Kenda, idr. Slovenska sekcija IBBY kot člane sekcije združuje vse ključne inštitucije in posameznike, ki se ukvarjajo s področjem mladinske književnosti nasploh. Predsednik sekcije je leta 2004 postal vodja Pionirske knjižnice Jakob Jaša Kenda, letošnji dobitnik častne liste IBBY za prevajanje.

Mladinska književnost kot predmet literarne vede

Mladinsko književnost je prva kot osrednje področje poučevala Martina Šircelj, tedanja ravnateljica Pionirske knjižnice v Ljubljani, na Pedagoški akademiji v Ljubljani v 60-tih in 70-tih letih. Njena bibliografijo temelji v knjižničnem poslanstvu, vendar ga pozneje začne nadgrajevati s teoretičnimi spoznanji, npr. v predgovoru in s prevodom (Paul Hazard: Knjige, otroci in odrasli ljudje, 1973). Knjiga, ki jo še danes uporabljajo študenti je Ura pravljic iz leta 1972, napisana s Kobetovo in Gerlovičevo. Mladinsko književnost kot del književnosti za odrasle krajši čas poučeval na Pedagoški akademiji v Ljubljani tudi dr. Janez Rotar (Povednost in vrsta: pravljice, balade in povesti, 1976). V procesu institucionalizacije je pomembna je tudi prvi doktorat doktorice znanosti s področja mladinske književnosti, dr. Marjane Kobe, 1993, ki pomeni uveljavitev mladinske književnosti kot samostojnega področja književnosti, ki ga je začela poučevati na Pedagoški akademiji oz. poznejši Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od leta 1979/80.

Pomembno je tudi uvajanje predmetov oz. predmetnih področij s področja mladinske književnosti na Univerzi v Ljubljani. na Univerzi v Mariboru, v novejšem času tudi Univerze na Primorskem . Na področju strokovnih revij je potrebno omeniti vpliv revije Otrok in knjiga , edine specializirane slovenske strokovne revija na področju mladinske književnosti (1972) in nagradam za primarno področje. Nadzaložniška nagrada Večernica se podeljuje od leta 1997 in je nagrada za najboljše izvirno mladinsko besedilo (1997). Pomembno vlogo ima Oko besede, edino stanovsko srečanje mladinskih pisateljev v Sloveniji ter vseh dejavnosti v krogu revije. Od leta 1998 se je uveljavila tudi nagrada oz. projekt Moja najljubša knjiga , ki jo pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice, koordinira jo Pionirska knjižnica v Ljubljani. Poudariti je potrebno dejstvo, da mladi bralci izbirajo dve knjigi, prvo najljubšo slovensko knjigo in drugo najljubšo knjigo prevedeno v slovenščino. Od leta 2004 se podeljuje tudi nagrada za najboljšo izvirno slovensko slikanico , ki jo je letos dobil Zvonko Čoh za izvirne ilustracije pravljice Charlesa Parraulta Obuti maček.

Pomembni dogodki so tisti, kot je npr. institucionalizacija mladinske književnosti kot predmeta poučevanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v študijskem letu 1987/88 in predavateljica dr. Helga Glušič, ki je bila predavateljica za sodobno slovensko književnost. Glušičeva je napisala nekaj pronicljivih člankov s področja slovenske mladinske književnosti, npr. Oblikovne značilnosti slovenske mladinske proze, 1993, o mladinskem pisatelju Mirku Kunčiču , 1995; drugače je spodbujala magistrante in doktorande (B. Hanuš, I. Saksida, D. Haramija). Tako je vstopila druga generacija znanstvenikov s področja mladinske književnosti. Mladinsko književnost v sklopu novejše slovenske književnosti na mariborski Pedagoški akademiji v Mariboru je poučevala Alenka Glazer, soustanoviteljica in sourednica revije Otrok in knjiga.

Pomen revije Otrok in knjiga

Revija Otrok in knjiga, ki izhaja od leta 1971, sprva kot zbornik, danes s tremi številkami letno in leta 2004 z monografijo , je veliko prispevala za spremljanje primarne produkcije, posebej pa po letu 1990 je vidna sodobnejša usmeritev, ko je vodenje revije prevzela Darka Tancer Kajnih. Prva urednica revije je bila Darja Kramberger (1972-1984), potem sta njeno deli nadaljevali Alenka Glazer in Darka Tance Kajnih, ki od leta 1990 združuje obe funkcije – glavne in odgovorne urednice revije. Revija slediti znanstvenim tokovom sodobne slovenske in svetovne mladinske književnosti in njena prizadevanja lahko primerjamo s tujimi revijami Boookbird, Children's Literature in Education, Lion and Unicorn in Signal. Vloga in pomen edine slovenske specializirane strokovne revije za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medije, je izredno velik. Obenem je ustvaril tisti manjkajoči pogoj – permanentno spremljanje primarne literature, skrbi za uveljavitev področja, ustvarjalcev, ilustratorjev, spremljevalnih dogodkov in uveljavite stroke znotraj literarne vede in književnosti za odrasle. Po letu 1977 je revija začela izhajati dvakrat letno, od leta 2003 trikrat letno, čeprav bi bilo idealno, da bi bila revija mesečnik, kar je odvisno od zunajliterarnih dejavnostih ali financiranja. Ne glede na to, revija s tematskimi številkami (o stripu, prevodih, o kiču, o mladinski književnosti na razpotju, o »zdravju« v mladinskih knjigah, o tragičnem in komičnem, o perspektivah, o mitskem in s strokovnimi posveti, ki so presegli nacionalne meje, postala nepogrešljiv strokovni spremljevalec primarne mladinske književnosti.

Literarnoznanstveno spremljanje mladinske književnosti v Sloveniji

Literarnovedno spremljanje slovenske mladinske književnosti v pravem pomenu besede, se je začel po letu 1950 na bolj sistematičen način in s člankih v zvezi z branjem, bralnimi interesi, promocijo branja, knjižnicami (Alenka Glazer, Martina Šircelj, Marjana Kobe) in članki o likovni vzgoji in pomenu ilustracij Alenke Gerlovič (1945, 1950 in 1960). Tako je bila teoretično vzpostavljena možnost za strokovno spremljanje primarne literature, ki jo je nadaljevala Alenka Glazer po 1960 v članku Delež leposlovja v slovenskih mladinskih listih in Martin Šircelj v Knjižnici – reviji za knjižnice , potem 1968 v članku Delo z mladimi bralcem. Alenka Glazer se je z mladinsko književnostjo začela ukvarjati v 60-tih letih in je pospešila njen razvoj in utrdila njen pomen, s prevodi in teoretičnimi članki, npr. Delež leposlovja v slovenskih mladinskih listih (1969), monografskim pristopom o posameznih pisateljih (Župančič, Milčinski, Bevk, idr.) in s članom o Slovenski mladinski poeziji od Slomška do Župančiča. Zgodovinski oris z naslovom Zgodovina slovenske mladinske književnosti od začetkov do leta 1945 je izšel leta 1983 na 12-tih straneh, kar ne zmanjša vrednosti zgodovinskega orisa. Pozneje je zgodovinske orise razširila s sodelovanjem Janka Čara in Brede Požar (1984). Področje mladinske književnosti je razvijala tudi kot predavateljica na mariborski Pedagoški akademiji. Klasična monografija od leta 1972 je že prej omenjena knjiga Ura pravljic . Obsežno monografijo je v francoščini kot doktorsko disertacijo objavila Zlata Pirnat Cognard z naslovom Pregled mladinskih književnosti jugoslovanskih narodov (1945-1968) , kjer je obsežno poglavje posvetila slovenski mladinski književnosti. Obsežno monografijo je strukturirala po literarnoteoretičnih zvrsteh (poezija, krajša proza (pravljica, pripovedka in druga krajša proza) in daljša proza (mladinska povest in druga daljša proza). Znotraj literarnozvrstne delitve je po nacionalnem kriteriju (srbska, bosanska in črnogorska; hrvaška, makedonska in slovenska) obravnavala značilnosti posamezne književne zvrsti pred letom 1945 in med letoma 1945-1968. Monografijo je v slovenščino prevedla Barbara Šega Čeh.

Po letu 1970 se nadaljuje spremljanje mladinske književnosti z uveljavljenim in nadgrajenim knjižničnim pristopom iz 60-tih let, npr. Martina Šircelj, Alenka Gerlovič in Marjana Kobe s knjigo Ura pravljic (1972). Pomemben je bil prevod knjige Paula Hazarda Knjige, otroci in odrasli ljudje (1973) s predgovorom Martine Šircelj. Njena ključna monografija je O knjigah in knjižnicah za mladino iz leta 1977. Delo Alenke Gerlovič, ki je od 50-tih let dalje spremljala ilustracije za mladinsko književnost, pomen likovne vzgoje, je od 80-tih let dalje nadaljevala Maruša Avguštin. V okviru Društva bibliotekarjev Slovenije so strokovnjaki razmišljali leta 1979 o Vlogi bibliotekarstva v vzgojno-izobraževalnem procesu. Spremljanje s oz. Zgodovino slovenske mladinske književnosti od začetkov do leta 1945. Dejstvo, da se je strokovno spremljanje slovenskega mladinskega leposlovja začelo preko knjižnic (Alenka Glazer, Martina Šircelj in Marjana Kobe), ne zmanjša pomena znanstvenosti, vendar je treba poudariti, da je z znanstvenim pristopom začela in nadaljevala slednja, sprva kot pravljičarka v Pionirski knjižnici, potem pa kot predavateljica na Pedagoški akademiji oz. Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. V prvi znanstveni monografiji s področja mladinske književnosti, kjer literarnoteoretično analizira področje (1987 z naslovom Pogledi na mladinsko književnost), je upoštevala dve temeljni teoriji tistega časa. Prvo teorijo švicarskega znanstvenega folklorista Max Luthija o značilnostih pravljice in drugo sodobno teorijo o značilnostih fantastične pripovedi priznanega švedskega znanstvenika Gote Klingberga in prvega doktorja s področja mladinske književnosti na Švedskem (1964). V nadaljnjem znanstveno-raziskovalnem in strokovno-pedagoškem delu je Kobetova nadaljevala spremljanje modela sodobne pravljice, ki je njeno osrednjo področje, čeprav je obravnavala vsa ključna področja mladinske književnosti, od definicije, klasifikacije, značilnosti, motivno-tematskih značilnosti in slikanice in je prva znanstvenica na področju slovenske mladinske književnosti, ki ji je mladinska književnost bila osrednje področje njenega znanstveno-raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela. Pot k od knjižničnega k znanstvenemu pristopu sta gradili Martina Šircelj z internacionalizacija slovenske mladinske književnosti in tudi Alenka Glazer. Martina Šircelj je 1963 in pozneje 1971 leta v reviji La livre slovene objavila dva prispevka o slovenski mladinski književnosti. Leta 1979 je v isti reviji objavila tretji članek Marjana Kobe . Revija La livre Slovene je izhajala od 1963-1991 leta pri Društvu slovenskih pisateljev v francoščini in se je 1991 preimenovala v Litterae slovenicae oz. Slovene literary magazine in nadaljevala izdaje v angleščini. Peti literarnozgodovinski pregled sta pozneje objavili Marjana Kobe in Maruša Avguštin v sklopu Slovenske sekcije IBBY dvojezično 1996 in trijezično 1998 razpravo Slovenska mladinska književnost in ilustracija (Slovene children's literature and illustration; Slowenische Jugendliteratur und Illustration). Letos je Sekcija za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev izdala antologijo sodobne slovenske proze, ki sta jo uredili Vanesa Matajc in Barbara Pogačnik: Tales growing up into secrets: an anthology of contemprorary Slovene youth literature , s predgovoroma Igorja Saksida o poeziji in Dragice Haramije o prozi, ki sta nujna za razumevanje konteksta slovenske mladinske književnosti namenjeno tujemu naslovniku.

Z mladinsko književnostjo so se posredno ukvarjale tudi sorodne literarne ali publicistične stroke, vendar ne v smislu osrednjega področja. Tudi Miran Hladnik v članku »Mladini in prostemu narodu v poduk in zabavo » (Poljudna mladinska literatura 19. stoletja v slovenščini) je leta 1982 pisal o slovenski mladinski književnosti, uredil dve knjigi Izbrana mladinska beseda 1. in 2. Josipa Vandota, pisal o mladinskem romanu G. Šiliha Beli dvori (1997), vendar je središče njegovega interesa osredotočeno na zgodovinski pregled in predvsem kratko prozo . Tudi leta 1984 je Jože Pogačnik v srbohrvaščini napisal knjigo z naslovom »Slovenačka dječja književnost« kot zgodovinski pregled. Berta Golob v knjigi Do zvezd in nazaj (1995) je spremlja slovensko mladinsko književnost v smislu pogovorov z mladinskimi pisatelji od leta 1951-1994. Tilka Jamnik je napisala v 90-tih letih številne knjige o knjižni vzgoji otrok v predšolskem in začetnem šolskem obdobju s stališča knjižne in književne vzgoje.

Po letu 1990 je prišlo do bistvenim premikov na področju kritike oz. literarnoznanstvenega odnosa do mladinske književnosti. Druga generacija mladih znanstvenikov je nadaljevala z uveljavljanjem širšega področja. V 90-tih letih je doktorirala Metka Kordigel (1991 z naslovom Recepcija slovenske znanstvenofantastične literature), ki se je uveljavila kot strokovnjakinja s področja didaktike mladinske književnosti in njene recepcije. Igor Saksida (1995 z naslovom Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost), Vida Medved Udovič (1998 Literarna recepcija v osnovni šoli s posebnim poudarkom na mladinski dramatiki), Dragica Haramija (1999 Slovenska realistična avanturistična mladinska proza), Milena Mileva Blažić (2001 Vloga in pomen ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti v osnovni šoli). Odmeven je bil tudi magisterij s perečo tematiko Darje Lavrenčič (2000 Tabuji v slovenski mladinski prozi), idr. Pred prvo, drugo in tretjo, nastajajočo generacijo strokovnjakov, ki se znanstveno-raziskovalno, strokovno in pedagoško ukvarjajo z mladinsko književnostjo v ožjem in širšem pomenu, je veliko nalog, ki jih je potrebno opraviti, v smeri temeljnih literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih monografij in reprezentativnih antologij. Namen monografij bi bil utrditi pomen mladinske književnosti - izvirne in prevodne – ter zapolniti vrzeli. Potrebno je uveljaviti dvosmerno internacionalizacijo – uveljavljati izvirno primarno literaturo v svetu in seznanjati slovensko strokovno javnost z literarnoteoretičnim razvojem mladinske književnosti v svetu (sodelovanje na mednarodnih srečanjih (npr.: IBBY – Internacional Board on Books for Young People, IRSCL – Internacional Research Sociaty for Children's Literature, idr.). S teoretiki mladinske književnosti je slovensko seznanjala Alenka Glazer, Martina Šircelj, Kristina Brenkova, idr. Aplikacija teoretičnih spoznanj na slovenski mladinski književnosti, ki so le nadaljevanje internacionalizacije v reviji že prej (npr. Peter Hunt, Alison Lurie, Roderick McGillis, Marie Nikolajeve, Perry Nodellman, Kimberly Reynolds, Zohar Shavit, Maria Tatar, Jack Zipesa, Marina Warner, idr.), seznanjanje s pomembnimi tujimi revijami (Children's Literature in Education, Bookbird, Lion and Unicorn, Signal, etc.) ipd.

Pomen ilustracij

Vloga ilustracij v slovenski mladinski književnosti – izvirni in prevedeni - je izredna, od generacije uveljavljenih ilustratorjev kot so npr. Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman, ... srednje generacije Matjaž Schmidt, Jelka Godec Schmidt, Alenka Sottler, Kostja Gatnik, Kamila Volčanšek, Marija Lucija Stupica, Marjan Manček, Mojca Cerjak, Zvonko Čoh, Lilijana Praprotnik Zupančič - Lila Prap, idr. in mlajše generacije Mojce Osojnik, idr. Zanimivo je, da se s spremljanjem slovenskih ilustracij in slikanico oz. vlogo ilustracij v slikanicah strokovno ukvarja le Maruša Avguštin. Omeniti je potrebno tudi slovenski bienale ilustracije v organizaciji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov od leta 1993. Poleg spremljanja posameznih ilustratorjev (Mojca Cerjak, M. Cvetko, D. Demšar, A. Gošnik Godec, M. L. Stupica, A. Zorman Fojž, idr.) je potrebno omeniti skupno delo s Kobetovo z naslovom Slovenska mladinska književnost in ilustracija za Slovensko IBBY sekcijo 1996. leta . Poleg spremljanje Slovenskega bienala ilustracij, Avguštinova strokovno spremlja Bienale ilustracij v Bratislavi in razstavo ilustracij na knjižnem sejmv Bologni, Podobe domišljije v (La Immagini della fantasia) v Sarmedi –s stališča vloge slovenskih ilustratorjev, ampak tudi v smislu pregleda in analize ilustracij iz drugih dežel.

Nagrade za mladinsko književnost

Nagrade so tudi pomemben segment za strokovno spremljanje in ocenjevanje mladinske književnosti. Tukaj lahko omenimo nagrado založbe Mladinska knjiga - Levstikovo nagrado (1949), nagrado revije Večer – Večernica (1997), knjižnično 'nagrado' Moja najljubša knjiga, stanovsko nagrado Društva slovenskih pisateljev – Desetnica (2004) in nagrado za izvirno slovensko slikanico (2004). Moja najljubša knjiga, je razvejana dejavnost splošnih in šolskih knjižnic v smislu bibliopedagoških dejavnosti. Merodajnost te nagrade je naslednja – samostojno jo izbirajo mladi bralci širom po Sloveniji od leta 1998 in je nastala na osnovi razstave knjig z istim naslovom in pogovorov o knjigah v dveh kategorijah: najljubša mladinska knjiga slovenskega avtorja in prevedena knjiga. Izvirna slovenska slikanica (2004) in Desetnica, ustanovljena 2004 Sekciji za mladinsko književnost pri DSP – Društvu slovenskih pisateljev, ki je novoustanovljena enota znotraj stanovskega društva od leta 2003. Nagrada Večernica je nagrada na najboljše izvirno književno besedilo v preteklem letu s področja mladinske književnosti, je stanovsko vrednotenje izvirnega leposlovja. Časopisno-založniško podjetje Večer od leta 1997. Poleg Večernice, je pomembno tudi prvo uradno organizirano srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, ki organizira, skupaj z revijo Otrok in knjiga, vsakoletni simpozij na določeno temo (1978 o stripu, 1983 o prevodih, 1986 o kiču, 1996 o 'bolnih' knjigah, 1997 o tragičnem in komičnem, 1999 o perspektivah, 2002 o mitskem in 2004 o kritiki). Prešernovo nagrada za življenjsko delo, bi prva zaslužila Kristina Brenk, ki je nesebično in pionirsko uveljavljala, internacionalizirala, pisala spremne besede (npr. J. in W. Grimm: Pravljice), prevajala klasične in sodobne knjige s področja svetovne (npr. A. Lindgren: Pika Nogavička, 1958), uveljavljala izvirno slovensko mladinsko književnost (Slovenske ljudske pripovedi, 1970), strokovno urejala (Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino (1945-1975), 1978 z N. Grafenauerjem, pisala izvirno leposlovje (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 1972), urejala antologije (Babica pripoveduje, 1967; Mamka Bršljanka: pravljice s celega sveta, 1976; Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice: slovenske ljudske pesmice za otroke, 1977; Zlata ptica: zbirka ljudskih pripovedi iz svetovne književnosti, 1988) z eno besedo – uveljavljala področje mladinske književnosti – slovenske in svetovne, osebno in javno. Nagrado Prešernovega sklada ali »malo Prešernovo nagrado« za mladinsko književnost v celoti je leta 1971 prejela le Ela Peroci . Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada so dobili tudi pisatelji, manj pa pisateljice, ki so avtorji predvsem za odrasle ustvarjalce, ki so pisali tudi za mlade bralce (P. Voranc, F. Bevk, T. Seliškar, idr.) vendar bi bilo nujno, da dobi Prešernovo nagrado avtor ali avtorica izrecno za mladinsko področje kot osrednje področje, kar bi bilo priznanje ne le posamezniku, ampak področju v celoti in vsem ki se posredno in neposredno ukvarjajo z mladinsko književnostjo.

Uveljavitev mladinske književnosti

Na uveljavitev mladinske književnosti kaže tudi samostojno geslo mladinska književnost v matični Enciklopediji Slovenije izpod peresa Marjane Kobe, kratka enota o slikanicah Kobetove in Maruše Avguštin, in še nekaj gesel s področja mladinske književnosti (mladinske revije ipd.) . Izjemen je bil dosežek, ko je prvič v osrednjo in prestižno monografijo o Slovenski književnosti III . (2001, urednik Jože Pogačnik) uvrščeno področje o mladinski književnosti, ki ga je napisal predstavnik druge generacije znanstvenikov s področja mladinske književnosti, Igor Saksida, kjer je literarnorecepcijsko definiral področje, podal historičen pregled po generacijah in literarnoteoretično opre delitev mladinske književnosti, ki se sicer razlikuje od literarnoteoretične opredelitve Kobetove, vendar je uveljavitev področja v reprezentativni monografiji izreden dosežek za področja in za avtorja.

Pluralizem po letu 1990

K pluralizmu po letu 1990 sodijo tudi komercializem in razvoj sodobnega založništva knjig za otroke, ki se (komercialno) ukvarjajo s primarno mladinsko književnostjo, npr. Aristej, Didakta, EPTA (založba najlepših slikanic z razvejano dejavnostjo najlepše slikanice, projektom Knjigobube, izdajanjem strokovnih knjig o branju, idr.), Karantanija, Kres, Prešernova družba, idr., ter ustanavljanje spletnih strani, npr. http://www.zupca.net/ (knjiga meseca (moja najljubša knjiga ter pesniki in pisateljic; slovenski ilustratorji), novoustanovljene komercialne revije za otroke (Petka: list za radovedne (Ljubljana, 1993), Zmajček (Domžale, 1994), Polžek: revija za punčke in fantke (Dob pri Domžalah, 1998/99), Medvedek Pu: za najmlajše (Ljubljana, 1999); Pikapolonica: revija za radovedne, ustvarjalne in igrive otroke (Ljubljana, 1999), Telebajski: revija za otroke (Ljubljana, 2001), Trobentica: za vedoželjne in igrive (Ljubljana, Prešernova družba, 2001), Zvonček: revija z glasbeno prilogo za otroke (Kranj, 2002), Bim bam: revija za otroke z računalniško in avdio zgoščenko (Maribor, 2003), Bučka: revija za otroke z avdio zgoščenko (Maribor, 2004), idr.

Uveljavitev mladinske književnosti pogojuje kakovostna besedna literatura, ki je pogoj za sekundarno literaturo oz. ves literarnozgodovinski in literarnoteoretični aparat, ki jo spremlja, interpretira in vrednoti. Poleg omenjenega je za uveljavljanje področja tudi pomembna mreža knjižnic (splošno-izobraževalne in šolske knjižnice (bibliopedagoške oblike dela, igralne ure s knjigo in pravljične ure), znanstveno-strokovne revije (Otrok in knjiga), znanstveno-strokovna srečanja (Otrok in knjiga, Oko besede ...), revije za otroke oz. mlade bralce (Ciciban. Revija za najmlajše oz. (1945), Cicido: revija za predšolske otroke(1998), s prilogo Ciciban za starše: brezplačna priloga revij Ciciban in Cicido (1998), Kurirček (1960-1991), ki se je pozneje preimenoval v Kekec: literarna revija za učence osnovnih šol (1991). Po letu 1990 je razvoj sodobnega založništva omogočil tudi izhajanje knjig za mlade bralce in prevzel monopol založbi Mladinska knjiga, posebej slikaniške oblike knjig (slikanice, leporelo, tipanke, postavljanke, igralne knjige, idr.), kar je na začetku počela le Mladinska knjiga Založba (Ljubljana, 1945), pozneje pa tudi druge založbe, npr. Didakta (Radovljica, 1989), Educy (Ljubljana, 1991), Kres (Ljubljana, 1990), Prešernova družba, ki je v pozni 80-tih in 90-tih začela intenzivneje izdajati slikanice, idr. Sprotno ocenjevanje literarne produkcije – domače in tuje, v reviji Delo, recenzira Barbara Hanuš. Tilka Jamnik s knjižničnega stališča analizira stanje na področju izdajanja knjig – domačih in tujih.

Potrebno je omeniti bibliopedagoško gibanje Bralna značka Slovenije, ustanovljene po češkem zgledu, ki ga je sprožil pisatelj Leopold Suhodolčan, takratni ravnatelj na OŠ Prevalje ter profesor slovenščine Stanko Kotnik leta 1960 kot Prežihovo bralno značko v Kotljah na Koroškem. Bralna značka Slovenije v več kot 40-letni zgodovini se na svoj način ukvarja z mladinsko književnostjo in je tradicionalno gibanje, ki spodbuja mlade k branju kot vseživljenjski vrednosti. Spodbudno je, da je vodstvo BZS posodobilo sezname knjig, metode in oblike BZS. K posodobitvi vsekakor sodi tudi http://www.bralnaznacka.com/ in sodobne oblike komuniciranja, npr. knjižna klepetalnica. Na koncu naj omenim hvalevredno gibanje, ki je od 60-tih let obstajalo kot bibliopedagoško dejavnost – ure pravljic, sedaj pa doživlja neke vrste prenovo – pripovedovanje. V tujini je pripovedovanje oz. storytelling izredno razvejana in cenjena dejavnost, pri nas pa žal manj, kar ne zmanjša pomena nepoklicnih in poklicnih pravljičarjev, npr. prizadevne pripovedovalke in avtorice Anje Štefan in drugih pripovedovalk in pripovedovalcev.

Mladinska književnost se poučuje na treh univerzah: Univerza v Ljubljani, na Filozofski in Pedagoški fakulteti, Univerza v Mariboru – na Pedagoški fakulteti, in Univerzi na Primorskem na Pedagoški fakulteti. Poleg ukvarjanja z izvirno slovensko mladinsko književnostjo je potrebno omeniti še znanstvenice, ki se ukvarjajo z angleško (Veronika Rot, Lilijana Burcar, Barbara Simoniti) in ameriško književnostjo (Darja Mazi Leskovar), branjem (Meta Grosman), s popularizacijo branja (Manca Košir) idr. Vsi skupaj, posredno ali neposredno, pomagajo k razvijanju primarnega in sekundarnega področja slovenske mladinske književnosti.

Slovenska mladinska književnost na internetu

Slovenska mladinska književnost se je začela seliti na internet predvsem zaradi njene komercializacije in popularizacije v tem mediju po letu 1990. Štetje obiska na določenih internetnih straneh kaže na številne dostope in utrjuje prepričanje, da je postavljanje na splet koristno, vendar bi ga bilo potrebno dvigniti na višjo raven. V sklepnem delu razprave, ki je pravzaprav rezervacija prostora za poznejšo obsežnejšo razpravo o internetnih straneh mladinske književnosti v Sloveniji in po svetu, do katerih je mogoče priti po elektronski poti. Dostikrat imajo odrasli, ki se ukvarjajo z mladimi pogosto internet za sovražnika knjiga in glavni vzrok za padec bralnih interesov.

Na slovenskih iskalnikih http://www.najdi.si/ , http://www.matkurja.com/, http://www.slowwwenia.com/, http://www.siol.net/, pod pojmom mladinska književnost lahko najdemo študijske programe na vseh treh univerzah v Sloveniji; na Univerzi v Mariboru http://www.pfmb.uni-mb.si/programi/slo/eno/mladknji.html ali http://www.pfmb.uni-mb.si/programi/slo/dvo/mladknji.html , na Univerzi v Ljubljani – Filozofski fakulteti http://www.ijs.si/lit/slknjiz.html in Pedagoški fakulteti http://www.pef.uni-lj.si/strani/studij/razredni_pouk/spl_slov_mlad_knjiz.pdf , del predmeta na podiplomskemu študiju http://www.pef.uni-lj.si/strani/studij/mag-studij/prs/didaktika-slov.pdf , Univerza na Primorskem http://www.fhs-kp.si/izvori/4-3.htm, in Politehniki v Novi Gorici http://www.p-ng.si/ . Pozornost zasluži spletni naslov http://www.zupca.net/ , ki je prva spletna stran za mladinske avtorje. Na srednji vzgojiteljski šoli kot otroška in mladinska književnost http://test.t-media.si/solstvo/Pt/predsolska_vzg/KZ_otr-mlad-knj.htm , znanstvene razprave http://ceps.pef.uni-lj.si/deklice.pdf , celo diplomske naloge http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/sisko_klavdija/sisko_2.html, idr. Revije se tudi predstavljajo na internetu, od znanstvene Otrok in knjiga http://sikmb.mb.sik.si/otrknj3.htm , spletna knjigarna Mladinske knjige http://www.emka.si/ , reviji Cicido http://www.mladinska.com/infoII.asp?docid=135563 in Ciciban http://www.mladinska.com/infoII.asp?docid=135565 , idr. revije. Mariborska knjižnica http://www.mb.sik.si/ v Ljubljani http://www.lj-oz.sik.si/pionirska.htm z dragocenimi priporočilnimi seznami oz. izborom mladinskih knjig od leta 1994 dalje http://www.lj-oz.sik.si/izbor_mla_knjig.htm, rezultati akcije Moja najljubša knjiga http://www.lj-oz.sik.si/moja_naj_knjiga.htm , z ažurirano stranjo o literarnih nagradah http://www.lj-oz.sik.si/index.htm, slovenski sekciji IBBY http://www.lj-oz.sik.si/10letsloibby.htm, idr. povezavami. Smiselno je omeniti tudi prvo interaktivno berilo (on-line) http://www.svetizbesed.com/ , Založbo EPTA http://www.epta.si/ in njihove razvejane dejavnost, in druge internetne naslove pomembne za razvoj mladinske književnosti v Sloveniji in Evropi.

Ob koncu naj povzamem, da pričujoča razprava razmišlja o strokovni rasti področja, ki se je uveljavilo preko knjižničnega, strokovnega, recenzijskega do znanstvenega spremljanja stroke tudi na internetu. Slovenska mladinska književnost je relativno mlada stroka, ima le okrog 150 let, strokovno spremljanje slovenske mladinske književnosti je še mlajša disciplina, ima okrog 50 let, ki se je pozneje razdelilo na znanstveno disciplino, z desetletnim stažem in malo starejšo recenzijo, kar pomeni, da je pred primarno produkcijo in njenim strokovnim spremljanjem oz. pred obema komplementarnima področjema prihodnost v smeri razvijanja izvirnosti primarne produkcije, strokovnosti sekundarne literature, internacionalizaciji in e-oblikah obeh področij v ožji - Sloveniji in širši domovini - Evropi.

VIRI:

Blažić, M. (2000). Skrivni bralni zakladi. Ljubljana:-Strokovna literatura:   Goljevšček, A.: Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska-Založba Rokus.   Grafenauer, N. (1987). Igra v pesništvu za otroke. Otrok in-knjiga, 1994.   Jamnik, T. (1994). Knjižna-knjiga. Maribor: Založba Obzorja, št. 2, 30—35.   Kobe, M. (1999, 2000). Sodobna pravljica. Otrok in-vzgoja. Ljubljana: ZRSŠŠ.   Kobe, M.: Pogledi na-knjiga, št. 47, 5—11, št. 48, 5—12, št. 49, 5—12.   Kordigel, M.,-mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.   Kordigel, M.:-Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.   Medved Udovič, V. (2000). Igra-Znanstvena fantastika. Ljubljana: DZS, 1994.   Otrok in knjiga. Revija za vprašanja mladinske-videza. Ljubljana: Rokus.  književnosti in književne vzgoje. Maribor: Mariborska knjižnica in Pedagoška  Otrok in knjiga. Revija za vprašanja mladinske književnosti,-fakulteta.  -knjižne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor (1972 -): izbor člankov.  Saksida, I.: Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti,  Saksida, I.: Mladinska književnost med literarno vedo-Trzin, Different, 1994.   Saksida, I.: Slovenska-in književno didaktiko. Maribor: Založba Obzorja, 1994.   Šircelj, M., Kobe, M., Gerlovič,-mladinska dramatika, Maribor, Obzorja, 1998.  A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana