Mariborska knjižnica v očeh učenke 5. razreda osnovne šole

8

marec

2019

Tip prireditve: Drugo

Ciljna skupina: otroci, mladi, odrasli

Lili Primc, učenka 5. A razreda OŠ Draga Kobala nas je obiskala v Mariborski knjižnici in po pogovoru, kjer smo seveda debatirali o knjižnici, njeni ponudbi in poslanstvu je pripravila raziskovalno nalogo o razvoju Mariborske knjižnice, ki jo prestavljamo v nadaljevanju.

M A R I B O R S K A   K N J I Ž N I C A

Moja raziskovalna naloga predstavi razvoj Mariborske knjižnice in govori tudi tem, da je knjižnica veliko več kot le izposoja knjig. Pri nalogi so mi pomagale gospa Barbara Kovář - namestnica direktorice knjižnice, gospa Melita Forstnerič Hajnšek - znana pisateljica in novinarka in moja mami Iris.  

ZGODOVINA IN NASTANEK

Mariborska knjižnica letos praznuje 70 let. Prva knjižnica je nastala 8. februarja 1949 iz dveh manjših knjižnic in se je imenovala KUD Jože Hermanko. Že oktobra  isto leto je imela 1.552 članov. Takrat je že delovala tudi Delavska knjižnica. Leta 1953 pa je Zveza prijateljev mladine ustanovila Pionirsko knjižnico. Knjižničarji so se takrat med seboj dogovarjali in tako so nastajale manjše ljudske knjižnice. Te so se v 60. letih združile v skupno mrežo knjižnic za mariborski okoliš. V 70. letih se je Združena knjižnica preimenovala v Mariborsko knjižnico. Takrat je pričel z vožnjo tudi prvi Bibliobus ali potujoča knjižnica. V 80. letih se je knjižnica širila, dobili so večje prostore in telefone. 90. leta so prinesla računalnike, uvedli so izposojo igrač, izposojo na dom za tiste bralce, ki ne morejo obiskati knjižnice, ustvarili so prvo spletno stran in dobili tretji modernejši Bibliobus z računalnikom.   V novem tisočletju pa so uvedli še izposojo v bolnišnice, pravljično šolo, in pravljične večere za odrasle, izposojo filmov in e-knjižnico.

Mariborska knjižnica je javna splošna knjižnica s sedežem na Rotovškem trgu 2. Danes ima knjižnica 20 enot, tudi izven Maribora (Duplek, Ruše, Selnica, Hoče..)

O KNJIŽNICI, KNJIGAH IN DRUGIH DEJAVNOSTIH

Najstarejši potujoči knjižničar je bil gospod Stepišnik Lovro iz Slovenske Bistrice. Zbiral in prepisoval je knjige in jih nosil v koših po domovih ljudi.

Knjige za knjižnico izbirajo strokovnjaki (lektorji), ki jih knjižničarjem predstavijo, da jih knjižnice kupijo. Knjižnica tudi vzgaja bralce, da berejo kvalitetne knjige. Knjižnice kupijo le nekaj izvodov knjige in če je po kateri knjigi veliko povpraševanje, jo moramo rezervirati.

Knjige se včasih tudi poškodujejo, redki bralci z njimi slabo ravnajo. Gospa Barbara pravi, da so ljudje kar spoštljivi do knjig in knjižnice. Če knjigo izgubiš, lahko kupiš drugo ali jo plačaš. Če se poškoduje, jo popravijo mojstri v knjigoveznici, sami je ne rabimo popravljati, ker s tem lahko naredimo še večjo škodo. Knjige knjižnice kupujejo, nekaj jih dobijo podarjenih.

Knjige v knjižnicah so vse ovite v zaščitno folijo in označene od katere enote knjižnice so. V knjižnicah delajo knjižničarji in tudi ljudje drugih poklicev: ekonomisti, biologi, učitelji, umetniki… Vsi s svojim znanjem pomagajo, da je knjižnica čim bolj zanimiva za obiskovalce. V knjižnici prirejajo gledališke in lutkovne predstave, koncerte, učijo se tujih jezikov, imajo celo tečaje joge. Gospa Melita velikokrat vodi pogovore s pisatelji in drugimi umetniki ter piše o pestrem dogajanju v knjižnici. Ogledala si je tudi knjižnice v drugih krajih in pravi, da postajajo vedno bolj pomemben družabni prostor.

Za Slovence velja, da si knjige raje izposojamo kot jih kupujemo. Ob vpisu dobimo člansko izkaznico, odrasli plačajo članarino. V Mariborski knjižnici je 31.800 članov. Knjižnična zbirka vsebuje 862.000 izvodov.

V knjižnici niso samo knjige, temveč tudi filmi, igrače, družabne igre, revije, časopisi, lahko uporabimo računalnik, poslušamo glasbo, lahko pa samo tam sedimo in uživamo. V čitalnicah lahko beremo, se družimo s prijatelji. V naši knjižnici primanjkuje prostora in vsi si želimo, da bi jo čimprej obnovili in razširili.

Vsako leto meseca junija knjižnica praznuje Dan knjižnice. Takrat priredijo koncerte, zabavo, povabijo razne umetnike in tudi popularne pevce.

BIBLIOBUS

Mariborska knjižnica je posebna tudi po tem, da je imela prva potujočo knjižnico ali Bibliobus, ki deluje že 45 let. Ta, ki vozi danes, je najnovejši in vsakih 10 let kupijo novega. V Sloveniji je 12 potujočih knjižnic, ki so namenjene tistim bralcem iz oddaljenih krajev. Bibliobus ima 45 postajališč. Knjige si izposojamo tako kot v ostalih kjižnicah. Zanimivost je, da vlada v Bibilobusu čisto posebno vzdušje. To sem občutila tudi sama, ko sem prvič vstopila vanj. Gospa Barbara pove, da so se enkrat s čisto novim Bibliobusom pripeljali v manjši kraj, kjer so se ustavili pri šoli. Vsi otroci so prišli gor bosi in v nogavicah, ker jih je učenec iz višjega razreda nahecal, da se morajo sezuti, ker je bibliobus nov. Druga anekdota pravi, da je nekega dne gor priskakljala sraka in si radovedno ogledala Bibliobus in knjižničarje, potem pa odskakljala dol po stopnicah in odletela.

NAMEN KNJIŽNICE

Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo članom in drugim obiskovalcem. Knjižnica nam omogoča učenje, tam dobimo informacije, lahko raziskujemo in se družimo. Ne glede na to, ali smo stari ali mladi, bogati ali revni – v knjižnici smo vsi dobrodošli.  

Lili Primc, 5.A

Maribor, 25.januar 2019

Viri: Zbornik ob 50-letnici Mariborske knjižnice, www.mb.sik.si, Posebna izdaja Večera ob 65 letnici Mariborske knjižnice, pogovor z go.Barbaro Kovář - namestnico direktorice knjižnice in gospo Melito Forstnerič Hajnšek – pisateljico in novinarko.