Kramberger, Nataša: Primerljivi hektarji

Leto izida: 2017Področje: Romani in kratka prozaCiljna skupina: odrasli, starejši

Romaneskni prvenec Nebesa v robidah Nataše Kramberger je pisko tega prispevka osupnil, njena v verzih pripovedovana zgodba o primorskem čudežnem sadežu Kaki vojaki očarala, svetovljanstvo, ki veje iz zbirke kolumen z naslovom Brez zidu, osvojilo, najnovejši roman o prevzemu kmetije s trdno voljo do ekološkega kmetovanja pa v njej dokončno ustvarilo bralko, ki z veselo nestrpnostjo pričakuje vsako nadaljnjo pisano besedo te odlične in zelo izvirne slovenske pisateljice.

Tudi ta roman ima močne avtobiografske poteze in prikazuje novo poglavje v avtoričinem življenju, ko ta od mame prevzame kmetijo in življenje v velemestnem Berlinu, kjer je prebivala zadnjih deset let, zamenja s tistim na ruralnem območju severovzhodne Slovenije. Seveda je to prostor, ki ima v njenem srcu zelo posebno mesto, prostor, ki ga je pod varstvom svojih starih staršev doživljala od najbolj rosnih let in je pravzaprav vrojen vanjo. In kako se svinjska pestrna pri dveh, kurja pastirica pri treh in kravja vodnica pri štirih letih, deklica, ki do šole zaradi velikanske količine popitega lipovega čaja ni bila nikoli bolna, v odrasli dobi pa ta čaj ob prvih znakih preplaha le še oplemeniti s kancem dedkovega domačega slivovega šnopsa, ne bi počutila sposobna voditi in obdelovati kmetije! A prvi udarec ji zada prav oseba, ki jo smatra za steber podpore in vir starodavne modrosti, njena ljubljena oma. Ta namreč ob načrtih svoje vnukinje izrazi nejevero in dvom, češ da kmetje pa vendarle morajo delati. Natašine roke so se do tedaj seveda pretežno ukvarjale le s črnilom, po novem pa se pogumno spopadajo tudi z molji, osatom, sršeni in birokratskim aparatom kmetijskega ministrstva ter iščejo tovarištva z zemljo. In to kljub dvema katastrofalnima pomladanskima pozebama, ko narava resnično ni bila usmiljena z novinko. Na letne čase se več ni zanašati, nič ni več tako, kot pravijo stari ljudski pregovori, a vendarle je tekst prepreden z ljudskimi pesmicami, izštevankami, bajkami in izreki, knjižni jezik pa obogaten z narečnimi izrazi. In če bomo z naravo bolj spoštljivo ravnali, bo morda ta pokazala prijaznejši obraz, upanje, da je to izvedljivo, mora obstati. Nataša Kramberger je promotorka povezovanja na prvi pogled nezdružljivega, urbanega in ruralnega, starega in novega, literature in zemlje, glasnica medgeneracijskega sodelovanja in utelešenje slogana »v slogi je moč«. Pa čeprav to zmeraj ne uspe, vredno je poskusiti.

Jasna Mlakar

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.