Anton Jehart. Posvet in razstava

21

marec

2017

Lokacija: Knjižnica Janka Glazerja Ruše

Tip prireditve: Domoznanski pomenki

Ciljna skupina: odrasli, starejši

V počastitev rojstnega dneva Janka Glazerja smo v torek, 21. marca 2017, ob 9.00 v Knjižnici Janka Glazerja Ruše pripravili posvet in otvorili razstavo o Antonu Jehartu, duhovniku, teologu, prevajalcu, leta 1881 rojenem v Lovrencu na Pohorju. Posvet smo pripravili Mariborska knjižnica, Društvo za razvoj Lira, Univerzitetna knjižnica Maribor in OŠ Janka Glazerja Ruše.

Program prireditve:

  • 9.00-9.20 Pozdravni nagovori, odprtje razstave. Avtorica razstave: Patricija Remšak, Univerzitetna knjižnica Maribor. Več o Antonu Jehartu in razstavi...
  • 9.20-9.30 Kulturni program v izvedbi učencev OŠ Janka Glazerja Ruše

Posvet

Odmor s pogostitvijo

Program je povezovala Barbara Kovář.

Predstavitve referentov

Robert Senčar:
Robert Senčar je že več kot 10 let duhovnik v Rušah. Rodil se je v Razkrižju leta 1975. Po opravljeni diplomi je bil diakon v Halozah in nato kaplan v mariborski stolnici pri stolnem župniku, danes škofu Stanislavu Lipovšku. Svojo poklicanost vidi seveda v pastoralnem delu, pa tudi v prispevanju k ohranitvi in varovanju kulturne dediščine. Iz tega razloga omogoča raziskovanje lokalne sakralne zgodovine in se aktivno odziva na vabila za javne predstavitve ter predavanja. Ohranja romarske običaje za »Ruško nedeljo« v septembrskih dneh in sodeluje na prireditvah za promocijo evropsko pomembne romarske ter šolniške tradicije v Rušah. Skrbi za obnovo fonda sakralne stavbne dediščine »svojih« treh cerkva in drugih župnijskih objektov. Aktualno so v teku obnovitvena dela nekaj župnijskih prostorov, ki bodo prav tako omogočali predstavitev dela župnijske zgodovine.

Vili Rezman:
Vili Rezman je domačin, Rušan. Po osnovni izobrazbi profesor filozofije in sociologije. Zaposlen je bil tudi v gospodarstvu in v politiki, po prostočasni izbiri v zadnjih letih pa je ljubiteljski »lokalni zgodovinar«. Vse odraslo življenje je družbeno angažiran. Zadnji dve desetletji je profesionalno deloval kot dolgoletni župan Ruš in državni poslanec. Svojo osnovno, neoliberalizmu oponentno in prosocialno življenjsko paradigmo skuša implicitno predstaviti kot pisec – v mlajših letih predvsem tekstov s področja okoljevarstva in ekologije, v »zrelem« življenjskem obdobju pa o aktualnih političnih polemikah. Že nekaj časa, še posebej pa po upokojitvi, se posveča predvsem zgodovini, etnografiji ter razvojnim perspektivam. Je urednik, založnik Lirine založbe in avtor oz. soavtor več knjig. Organizira številne prireditve ter strokovne in znanstvene posvete.

Matjaž Grahornik:
Leta 2008 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer si je leta 2015 pridobil tudi naziv magister znanosti s področja zgodovine. Od oktobra 2016 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU pod mentorstvom dr. Mihe Preinfalka. Istočasno je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru vpisan na doktorski študij po bolonjskem programu. Ukvarja se predvsem z zemljiškoposestno in socialno podobo (Spodnje) Štajerske med 16. in 18. stoletjem v okviru nekdanje habsburške monarhije. V zadnjem obdobju raziskuje delovanje nekaterih (spodnje)štajerskih plemiških rodbin. Posebej gre izpostaviti Herbersteine, ki jih raziskuje v okviru doktorskega študija.

Nada Marija Grošelj:
Nada Marija Grošelj, rojena leta 1975 v Ljubljani, je leta 2000 diplomirala iz angleškega in latinskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2000 do 2004 je bila zaposlena na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko iste fakultete kot mlada raziskovalka. Leta 2005 je z doktorsko disertacijo »Problem skladnje pri prevajanju slovenske poezije v angleščino« pridobila naziv doktorica znanosti s področja jezikoslovja. Odtlej je registrirana kot samostojna prevajalka, na Filozofski fakulteti pa poučuje kot zunanja sodelavka. Objavlja recenzije, referate in znanstvene članke, predvsem o prevajalskih problemih. Prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine in švedščine, včasih tudi iz nemščine in stare grščine, in iz slovenščine v angleščino (npr. poezijo Franceta Prešerna, Otona Župančiča, Toneta Pavčka, Jožeta Snoja, Milana Jesiha, Josipa Murna Aleksandrova). Prevedenih monografij, ki jih je v celoti pripravila sama, je čez 50; njeni književni prevodi segajo od literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije do leposlovja (nov prevod Pike Nogavičke). Leta 2007 je prejela priznanje za mladega prevajalca, leta 2011 Sovretovo nagrado. Od leta 2009 soorganizira vsakoletni interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij, od leta 2010 pa sodeluje tudi pri pesniško-prevajalsko-kritiškem Festivalu Pranger. Opravlja več funkcij v Društvu slovenskih književnih prevajalcev in Društvu za antične in humanistične študije Slovenije.

Aleš Maver:
Aleš Maver, rojen leta 1978 v Mariboru, je docent za zgodovino starega veka in lektor za latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je avtor dveh in soavtor ene znanstvene monografije. Glavna področja njegovega zanimanja so zgodovina pozne antike, antična in srednjeveška cerkvena zgodovina in kulturna zgodovina. Njegova glavna konjička sta volitve in volilni sistemi in vožnja z vlakom. Je tudi urednik spletnega portala casnik.si.

Majda Toplak:
Majda Toplak je hči Antona Jeharta in Rozike Dolinšek, rojena 1930 v Zagrebu. Danes živi v Mariboru. Napisala je knjigo Podobe njenega časa, »roman« o njenem, Dolinškovem rodu. V njej piše tudi o Jehartu. Trenutno, pri 87, piše o rodu svojega moža. Zrasla je v rodoljubni, sokolski, »levo usmerjeni« družini. Izobraževala se je najprej za gozdarski poklic, nato je diplomirala iz prava. Zaposlena je bila v različnih, tudi s turizmom povezanih poklicih. Turizem, ljubezen do narave, gora, pohodništvo, potovanja, ukvarjanje s turistično dejavnostjo so tako rekoč »v rodu«. RTV SLO je o njenih spominih posnela več večurnih oddaj, nazadnje tudi o njenem očetu v izvedbi regionalnega studia Maribor.

Lilijana Urlep:
Lilijana Urlep je rojena leta 1978. Po končani gimnaziji v Velenju je študirala zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 2003. Leta 2003 se je vpisala na magistrski študij zgodovine, ki ga je zaključila leta 2008 in si pridobila naziv magistrica znanosti. Od leta 2007 je kot arhivistka zaposlena v Nadškofijskem arhivu Maribor, kjer je zadolžena za gradivo zgodovinskega oddelka, tj. gradivo škofijske pisarne in posebne zbirke. Ukvarja se s cerkveno zgodovino, predvsem z zgodovino lavantinske škofije.

Nina Hriberšek Vuk:
Nina Hriberšek Vuk, rojena leta 1978, je leta 2003 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz latinskega jezika s književnostjo in zgodovine, leta 2010 pa si je na isti fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti s področja zgodovine. Od leta 2003 je zaposlena v knjižničarstvu, in sicer od 2005 v Mariborski knjižnici. Ukvarja se s koordinacijo domoznanske dejavnosti na območju Mariborske knjižnice kot osrednje območne knjižnice, s projekti digitalizacije domoznanskega gradiva in z analitično obdelavo domoznanskih publikacij. Je tudi regijska urednica portala Kamra, ki združuje digitalizirano kulturno dediščino slovenskih pokrajin.

Knjižnica Janka Glazerja Ruše

Falska 18, 2342 Ruše

Vodja enote: Stanko Krainer
Telefon: 02/630 07 62
E-pošta: enota.r@mb.sik.si
Odprto: ponedeljek - petek 11-19, sobota 8-12
Poletni urnik (26.6. – 31.8.): torek 14-19; četrtek 9-14
Dostop do spleta prek WI-fi

Opis lokacije...