Adam, Alja: Dolgo smo čakali na dež

Leto izida: 2015Področje: PoezijaCiljna skupina: odrasli, starejši

Alja ADAM je  rojena  leta 1976 v Ljubljani.  Tudi študirala in doštudirala je v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je  diplomirala iz primerjalne književnosti in  sociologije kulture. Prav tam je   nadaljevala je  postdiplomski študij  ter leta 2007 doktorirala iz  feministične literarne teorije in študija spolov.  Kot  rezultat   raziskovanja je izdala knjigo  Evridika in Orfej: Od zrcalne k mnogoteri ljubezni. Alja  ADAM je znanstvenica in pesnica. Doslej je izdala dve pesniški zbirki : Zaobljenost, Aleph, 2003 in  Zakaj bi omenjala Ahila, Aleph, 2008.  Dvojezična pesniška zbirka  Ples mandljevca  / La Danza  del Mandorlo, je  s prevodi Jolke MILIČ izšla pri založbi Mobydick v Faenzi v Italiji. Njena poezija je prevajana v trinajst tujih jezikov, natisnjena v številnih mednarodnih antologijah in publikacijah. Alja ADAM je vsestranska  umetnica,  poezijo združuje z  videoperformansi,  elektronsko glasbo in plesom …  O njej, znanstvenici in pesnici, je na voljo dovolj podatkov, ki govorijo o njenem znanstvenem in pesniškem ustvarjanju. Želim se približati predvsem njeni poeziji, zato sem  rahlo dotaknila  tudi prvih dveh pesniških zbirk.

Dolgo smo čakali na dež  je avtoričina tretja  pesniška  zbirka.  Odpreti  je bilo treba njeni prvi dve zbirki, da bi se rahlo dotaknila  tretje. -  Pesnica  je kot mlado drevo izrasla iz njiju. Razvejana,  olistana in ukoreninjena.  V sebi  / zaokroženo majhna, / udomačena v svojem telesu, / ;  V trenutku, / ko me oblije razglašenost glasov / se zvijem v klobčič … / (Zaobljenost, str. 43, 47).

»Gotovo je estetska funkcija nepogrešljivi del poezije in za (dobro) poezijo ni nujno, da je družbenokritična, vseeno pa poezijo določa prav težnja po »prevratu« in »upor« zoper vsakdanje rabe jezika, družbenih simbolov in pomenov« -  je  Alja ADAM napisala o poeziji Taje  Kramberger. Pesnica izpostavljena stoji  na barikadah besed:  / tisto, kar iščem, je tisto neprijetno; … / je občutek lakote, ki ga lahko nasiti zgolj misel brez predsodkov,  / je beseda, ki beži pred pesmijo, ker ne prenese povodcev slabega verza, … / pogled naklonjenosti, ki na odprtem polju ljubezni zaman išče zavetje. (Zbirka  Zakaj bi omenjala  Ahila, str. 31,32 ).

V obeh prvih zbirkah je Alja ADAM izpovedala svoj pesniški credo. Pesnica je zrasla iz zemlje, iz otroštva, iz objema babice, ljubimca, iz  frustracije ob  babičini zgodbi  o angelskih laskih na ogoljenih glavah jetnic, zgodbi iz nekega malone nedoumljivo strašnega časa in kraja, ki ga navidezno v mislih raje  odrine ob fascinaciji angelskih laskov svoje male hčerke. Metafora pesmi  Angelski laski  je tako silovita, ker je do bolečine nežna.  Pesnica in znanstvenica  pesem pove, bralca nagovarja, a intelektualni  naboj njene poezije ne dopušča  površnega  razumevanja. Pristaja  na  jasno izraženo misel, a nikakor ne  enoplastno. Pesem je tudi sicer  malone vedno pars pro toto. Ko jo bereš,  kot ptica širi krila. Vzgon zajema iz  tenkočutnih vzgibov pesnice, resničnost se razraste v vseobče resnično, mehčana  z metaforami  budnih čutov in se  osmišljena  izpoje.  /… pretirano govorjenje / zavira spontani  tok dihanja: / ker resnično dihati pomeni molčati, / se zliti z vlažnim zrakom, hoditi po dolgih ulicah, / … ker je vse tako, kot mora biti. (Mokri lasje, str. 29, 30).

Pesem  Kavarna  (str. 15)  postavi na piedestal končni verz:  /…  in bele serviete hrepenijo po dotiku ustnic.   

Vztrajno se skozi zbirko vleče  nit erotike in  družbene kritike.  Ko zagrize bolečina: Danes sem izvedela, da prijateljica umira, / po treh urah meditiranja mi je postalo jasno, / da potrebujem nekaj močnejšega: / afrodiziak, mlado moško telo, / …  (Amputacija, str. 51) -  Bolečina priklicuje eros.

… / Škarpa je obsijana s soncem, / metuljeva krila so prosojna kot zrak, / … na okencu urada za zaposlovanje / se obrne  nova številka, čakalna vrsta / se pomakne naprej. 

Na zavihkih knjige je Barbara KORUN zapisala vse, kar je pospremilo knjigo na pot.

Na svoj način sem dodala zrno, okus po knjigi.

Pesniška zbirka Alje  ADAM je izšla leta 2015 pri Centru za slovensko književnost, (Aleph; 147)

Erika Vouk

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.